Jedro

Če v pravnomočno končanem kazenskem postopku ni zanesljivih podatkov, da je obsojenec lastnik predmeta, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, se mora pred izdajo sklepa po členu 498 ZKP lastništvo predmeta predhodno ugotoviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče obsojenemu A. A. na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odvzelo motorno žago, uporabljeno pri kaznivem dejanju, za katerega sta bila obsojena A. A. in B. B. spoznana za kriva.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obsojeni A. A. z navedbami, da ni lastnik motorne žage, ki je predmet odvzema, ampak je lastnica C. C., mati pritožnikove izvenzakonske partnerice B. B., ki je bila, kot je že navedeno, prav tako v obravnavani zadevi obsojena za kaznivo dejanje privilegirane oblike tatvine. Pritožnik je predlagal, da se mu motorna žaga vrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obsojena A. A. in B. B. sta bila spoznana za kriva po sodbi o kaznovalnem nalogu. Obsojencema je bila izrečena pogojna obsodba z določenima kaznima ter preizkusnima dobama. Sodba vsebuje še odločbo o stroških. Skratka, Okrajno sodišče v Novem mestu je izdalo takšno sodbo, kot je predlagala državna tožilka v kaznovalnem nalogu. Po podatkih spisa je moč ugotoviti, da je tožilka priložila obtožnemu predlogu tudi potrdilo o zasegu predmetov, kakor tudi sam zasežen predmet, ki ga obravnava izpodbijani sklep. V zbranem gradivu iz predkazenskega postopka ter pred izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu ni izrecnega dokaza, kdo je pravzaprav lastnik motorne žage, razen, da je bila le-ta uporabljena pri izvršitvi kaznivega dejanja tatvine. Po 2. točki drugega odstavka 445.a člena ZKP lahko državni tožilec predlaga sodišču tudi izrek varnostnega ukrepa – odvzem predmetov. Državna tožilka, ko je obtožni predlog skupaj z kaznovalnim nalogom vložila, tosmernega predloga ni podala. Da bi lahko sodišče prve stopnje še pred pravnomočnostjo sodbe izreklo tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, bi seveda moralo opraviti glavno obravnavo. Ker pa je sledilo predlogu državne tožilke in izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, zato ni moglo in smelo v sodbeni izrek umestiti tudi odločbe o odvzemu predmetov.

5. Seveda se lahko predmet, ki je bil uporabljen pri kaznivem dejanju, odvzame tudi po pravnomočno končanem kazenskem postopku, vendar pa po strogih merilih, ki jih predpisuje določba člena 498 ZKP. Uporaba navedene določbe je odvisna tudi od ugotovitve, kdo je pravzaprav lastnik predmeta, ki sta ga uporabila obsojenca pri izvršitvi kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je sledilo inerciji postopka misleč, da je storilec tudi lastnik. Vendar pa ta okoliščina glede lastništva ni sama po sebi umevna. Ker je upravičeno pritožnik ustvaril dvom glede odločilnega dejstva, je zato pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi sledilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločitev prvemu sodišču. Pred izdajo sklepa bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti lastništvo motorne žage. Če bo ugotovilo, da je lastnica dejansko C. C., naj se sooči tudi s procesno pravno teorijo.1 Nadalje naj upošteva, da razveljavljeni stvarni omejevalni ukrep ni obligatoren, kar pomeni, da bo moralo prvo sodišče, če bo uporabilo določilo 498. člena ZKP, prisoditi fakultativno uporabo ukrepa iz drugega odstavka 73. člena KZ-1. 1 Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP): s komentarjem – prvi natis – Ljubljana: GV Založba, 2004, str. 1049 (7. točka komentarja).