Jedro

Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika z dne 13. 6. 2019 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sporno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi, podredno, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje o predlogu, v vsakem primeru pa upniku naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 13. 6. 2019 je sodišče prve stopnje zavrglo na podlagi določbe tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki določa, da lahko stranka razveljavitev potrdila zahteva v 30. dneh, odkar se je seznanila z odločbo. Štelo je, da se je dolžnik s sklepom o izvršbi seznanil vsaj 3. 1. 2019, kot sam navaja dan njegovega prejema.

6. V izvršilnem postopku se sodišča pogosto srečujejo z zahtevami strank po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, tako v primerih, ko je ta izdan na podlagi verodostojne listine in v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov, kot v primerih, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova. V praksi tako prihaja do primerov, ko je sklep o izvršbi dolžniku vročen s fikcijo vročitve na naslovu, ki ga v predlogu navede upnik (povratnica se na sodišče vrne z oznako »ni dvignil«), dolžnik pa v ugovornem roku ne ugovarja, zaradi česar sklep o izvršbi postane pravnomočen. Postopek nato poteka dalje, v okviru postopka se izdajajo nadaljnji sklepi (npr. o stroških, o novih izvršilnih sredstvih, o delnih ustavitvah), sklep o izvršbi pa se izvršuje s posegi na dolžnikova sredstva na TRR, na dolžnikovo plačo, premičnine, nepremičnine,... Čeprav prejem nekaterih sklepov dolžnik potrdi s podpisom povratnice in zoper njih ne vloži pravnega sredstva ali celo aktivno sodeluje v postopku in je torej nedvomno seznanjen s potekom postopka, šele pozneje (na primer pred dražbo nepremičnine) vloži zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v kateri navaja, da mu sklep o izvršbi sploh ni bil pravilno vročen, saj na naslovu, kamor se je vročal, dolžnik ni (več) dejansko prebival. Če se izkaže, da je njegova trditev pravilna, mora sodišče razveljaviti potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in dolžniku sklep znova pravilno vročiti, dolžnik pa lahko zoper sklep vloži ugovor. Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L (uporaba od 25. 3. 2018) določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Dolžnik v konkretni situaciji s svojim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, v kateri ponovno napada vročitev sklepa o izvršbi, ne more uspeti. Zoper izdani sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor. Le ta je bil s sklepom z dne 25. 1. 2019 zavržen kot prepozen. Zoper izdani sklep se je dolžnik pritožil ter vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V obeh vlogah je izpostavil nepravilno vročitev sklepa o izvršbi. Tako pritožba zoper sklep o zavrženju ugovora kot tudi pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sta bili s sklepom višjega sodišča II Ip 776/2019 dne 15. 5. 2019 zavrnjeni. V predlogu za razveljavitev potrdila pravnomočnosti podane trditve glede nepravilne vročitve so tako prepozne. Dolžnik je bil s sklepom o izvršbi in okoliščinami njegove vročitve seznanjen že vsaj 3. 1. 2019 in bi le te moral uveljavljati že v vloženem ugovoru, kot mu je to obrazložilo že višje sodišče v zgoraj omenjenem sklepu o zavrnitvi njegove pritožbe.

8. Glede na obrazloženo so pritožbeni očitki, da rok pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi niti ne more začeti teči, neutemeljeni. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenemu navajanju, da bi moralo sodišče v predmetni zadevi sklep o izvršbi razveljaviti po uradni dolžnosti. Tudi tu je mogoče pritrditi in slediti razlogom izpodbijanega sklepa, da po njegovi oceni pogoji za uradno razveljavitev glede na podatke spisa niso podani.

9. Pritožba dolžnika je torej neutemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).