Jedro

Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodbo I Cpg 363/2009 z dne 13. 1. 2009, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da mora stranka, ki predlaga "edicijo", predlagati tudi dokaz, da ima njen pravdni nasprotnik listino, če je to dejstvo sporno. Tega svojega dokaznega bremena pritožnici nista zmogli.

Izrek

I.Pritožba tožnic se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnici sami nosita stroške pritožbe, toženki pa morata povrniti 410,65 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v 15 dneh.

Obrazložitev

1.Med pravdo zaradi plačila odškodnine, nastale zaradi zatrjevane spletne prevare oziroma "kibernetskega napada" in s tem povezanih neodobrenih plačil preko spletne banke, je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnic za zavarovanje dokazov, da toženki naloži v 15 dneh predložiti "kopijo telefonskega razgovora" druge tožnice s telefonske številke 051 000 000 na telefonsko številko INFO klicnega centra Banke A. 01 11 11 111 ob 10:50 dne 6. 11. 2023 in pogovora druge tožnice z iste številke na telefonsko številko toženkine uslužbenke B. B. 01 222 22 22 ob 11:54 (predlog se je sicer glasil malo drugače, nanašal se je na "kopijo posnetka telefonskega pogovora", vendar razlika za ta pritožbeni sklep ni odločilna: prva varianta nakazuje na dokaz z listinami, iz katerega so izhajali tudi sodišče prve stopnje in pravdne stranke, druga pa pomeni ogled, ki kljub poimenovanju zajema zaznavanje s katerimkoli čutilom, a so pravila glede obojih dokazil za ta primer enaka). Toženka je predložila dnevnik obdelave osebnih podatkov, na katerega se je predlog tožnic tudi še nanašal, za zahtevane posnetke pa je navedla, da ne obstajajo, ker da telefonskih pogovorov v klicni center in v poslovalnico ne snema. Tožnici sta trdili nasprotno, nosilni razlog sodišča za zavrnitev njunega predloga pa je bil, da za sporno dejstvo obstoja posnetkov nista predlagali nobenega dokaza.

2.Tožnici se pritožujeta, toženka pa odgovarja, da neutemeljeno in naj se pritožba zavrne.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Vsi pritožbeni razlogi zanemarjajo nosilni razlog izpodbijanega sklepa, da pritož­nici nista predlagali nobenih dokazov za obstoj zahtevanih (prepisov) posnetkov. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodbo I Cpg 363/2009 z dne 13. 1. 2009, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da mora stranka, ki predlaga "edicijo", predlagati tudi dokaz, da ima njen pravdni nasprotnik listino, če je to dejstvo sporno. To sicer jasno izhaja že iz četrtega odstavka 227. člena Zakona o pravd­nem postopku (ZPP), ki se glasi: "<em>Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, naj predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva[,]</em>" kar je treba razlagati v povezavi z razpravnim načelom (prim. prvi odstavek 7. člena ZPP), tj. da so pravdne stranke tiste, ki morajo zatrjevati dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in če so ta sporna, zanje pred­lagati še dokaze. Slednjega od teh bremen (dokaznega) pritožnici nista zmogli.

5.Nobeden od pritožbenih razlogov se s tem zares ne sooči. Ni pomembno, ali sta pritožnici izpolnili druge zakonske zahteve v zvezi s popolnostjo predloga za zavarovanje dokazov in predloga, da sodišče toženki naloži predložiti kopijo zahtevanih dokazil. Ne drži, da bi bil izpodbijani sklep arbitraren ali brez razlogov o odločilnih dejstvih (ali da bi bil iz kateregakoli drugega razloga onemogočen njegov preizkus), saj kot je bilo v prejšnji točki pojasnjeno, je sklep pravilen. Mimo njegovega nosilnega razloga gre tudi pritožbeno poudarjanje, da sta na prvi stop­nji pritožnici navedli, da se je ob vsakem drugotožničinem klicu toženke predvajalo sporočilo, da se klic snema. To spada v okvire trditvenega, ne pa dokaznega bremena. Ni smiselno stališče, da je toženka pavšalno zanikala, da telefonskih pogovorov ne snema, saj je vsebina tega zanikanja povsem jasna, odločilno pa je bilo, česar pritožnici ne izpodbijata, da nista predlagali dokazov, s katerimi bi se lahko preverila resničnost njune trditve in toženkinega zanikanja. Tudi pritožbeni poudarek, da je v toženkini praksi običajno, da se pogovori s komitenti snemajo, je trditev, ki ji je manjkal dokaz. Trditveno in dokazno breme sta pomešani pri očitku, da je sodišče verjelo toženki trditvi, da pogovorov ne snema. Sodišče lahko verjame dokazom (potem ko jih izvede in oceni, za to pa morajo biti najprej predlagani), ne trditvam (zanje veljajo druga pravila: nesporna dejstva se brez nadaljnjega lahko uvrstijo v dejansko podlago sodnega odločanja, sporna pa šele, če so dokazana).

6.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep potrdilo, ker pritožbeni očitki niso utemeljeni, samo pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena in 366. člen v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP).

7.Ker je toženka v tem pritožbenem postopku uspela, ji morata pritožnici povrniti potrebne stroške (gl. prve odstavke 154., 155. in 165. člena ZPP). Mednje spadajo stroški s sestavo odgovora na pritožbo v obsegu 550 odvetniških točk (po tarifni št. 22/2 v zvezi s tarifno št. 19/1 iz Odvetniške tarife, OT), povečani za 2 % za pavšalne administrativne izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Ob vrednosti točke 0,6 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupno znašajo 410,65 EUR. Toliko ji morata plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa (313. člen ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 220, 220/1, 227, 227/1, 227/4, 264

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.