Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo očitke nepodane aktivne legitimacije predlagatelja, ta ima pravni interes predlagati vpis na podlagi pravnomočne sodbe, kjer je bil tožnik, medtem ko sta bila toženca pritožnika ter bi bilo glede na različne interese nerealno pričakovati, da bi vpis predlagal subjekt vpisa, s priznanjem pravnega interesa predlagatelju je sodišče izvrševalo pravico do pravnega varstva po pravnomočni sodbi, z vpisom lastnega poslovnega deleža bo predlagatelj dejansko pridobil večji upravljavski vpliv in več glasovalnih pravic, namen sodnega registra kot javne knjige je vpis ter objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih, zato ima predlagatelj kot družbenik pravni interes za uskladitev registrskega stanja z dejanskim stanjem. Za čistopis družbene pogodbe in vpis na njegovi podlagi ni potreben sklep skupščine, kot ga s sklicevanjem na obrazložitev sodbe zahtevata pritožnika, ker je predlagatelj z vpisom saniral protipravno stanje, do katerega je prišlo ravno zaradi delitve lastnega poslovnega deleža brez sklepa skupščine subjekta vpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo proti sklepu z dne 3. 6. 2021. Ugotovilo je, da ima predlagatelj pravni interes predlagati vpis na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020, kjer je bil tožnik, medtem, ko sta bila toženca subjekt vpisa in M. L. (pritožnika). Glede na zastopane različne interese v pravdi bi bilo nerealno pričakovati, da bi subjekt vpisa predlagal vpis, ko je očitno zastopal druge interese. Iz dopolnjenega ugovora subjekta vpisa ter ugovora M. L. izhaja, da sta bila seznanjena s pozivom in dopolnitvijo predloga ter s predloženim notarskim potrdilom in čistopisom družbene pogodbe, prav tako je subjekt vpisa po pooblaščeni odvetnici opravil večkraten vpogled v spis. Pritožnika sta se vsebinsko izjasnila o predlogu in sodišče je upoštevalo njuni izjavi pri odločanju. Nadaljnje predlagateljeve vloge (širitev predloga z dne 5. 5. 2021 ter umik razširjenega predloga z dne 2. 6. 2021) in vloge udeležencev (družbenika M. ... z dne 28. 5. 2021) niso bile relevantne in jih sodišče ni upoštevalo ter niso predmet tega registrskega postopka, kar je razvidno iz izpodbijanega sklepa. Bistvo tega postopka je, da se s predlogom vzpostavi stanje pred sklenitvijo pogodbe o prenosu poslovnega deleža SV 139/2016 z dne 29. 2. 2016, kot je razvidno iz predložene pravnomočne sodne odločbe. Ustrezen je predlog za vzpostavitev prejšnjega stanja pri M. L. in se pri poslovnem deležu št. 242058 pravilno predlaga vpis prenosa na subjekt vpisa z deležem 29,9999 %. V trenutku vložitve predloga in odločanja je kot eden izmed družbenikov še vedno vpisan M. L. kot imetnik dveh poslovnih deležev št. ... v višini 8,1585 % in št. ... v višini 29,9999 % (nastal z delitvijo poslovnega deleža št. 60303). V delu je dopustna in mogoča vzpostavitev stanja, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe o prenosu poslovnega deleža SV 139/2016 v zvezi s predloženo pravnomočno sodno odločbo. Ne predlaga se vpis novega poslovnega deleža in posledično dodelitev zaporedne številke deleža ob vpisu v PRS, ampak se pri obstoječem deležu št. ... vzpostavlja prejšnje stanje, izbris imetnika M. L. in vpis imetnika subjekta vpisa. V preostalem delu ni mogoča vzpostavitev prejšnjega stanja v skladu s pravnomočno sodno odločbo, saj je v vmesnem času prišlo do prenosa poslovnega deleža in bi se poseglo v položaj M. L., kot pravilno opozarjata pritožnika. Nesporno je bila glede prodaje 29,9999 % poslovnega deleža pravnomočno ugotovljena ničnost prodaje, medtem ko glede 8,1585 % poslovnega deleža postopek še ni pravnomočno zaključen. Drugačno tolmačenje bi izničilo institut pravnomočnosti in izvotlilo pravno varstvo predlagatelja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo subjekt vpisa1 in M. L. (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi izpostavljata pomanjkanje aktivne legitimacije predlagatelja. Pravnomočna sodba ne vključuje predlagatelja niti se njeni učinki ne raztezajo nanj. Zgolj dejstvo, da je predlagatelj družbenik vpisa, ne dokazuje njegovega pravnega interesa (sklepi VSL IV Cpg 442/2011, IV Cpg 484/2010, IV Cpg 27/2006). Gre za vpis spremembe družbenika, za kar je pristojen subjekt vpisa po zakonitem zastopniku (478. in 516. člen Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju: ZGD-1). Sodišče je seznanilo pritožnika le z osnovnim predlogom, ne z odredbami, morebitnimi vlogami udeležencev, prijavami udeležbe ter odločitvami v zvezi z dopustitvijo priglašene udeležbe. Na predmetno kršitev je subjekt vpisa opozoril v vlogi z dne 17. 5. 2021, s katero se je opredeljeval do družbene pogodbe, ki predstavlja sestavni del predloga. Registrski vpis v delu, ki se nanaša na vpis spremembe družbenika M. L. in njegovega deleža, temelji na listini, v kateri so navedeni neresnični podatki. Zaključek sodišča, da predlagatelj ni predlagal vpisa novega poslovnega deleža, je protispisen. Iz izpisa predloga je razvidno, da je podan za izbris poslovnega deleža št. ... imetnika M. L., pravni temelj: umik poslovnega deleža, pri čemer se predlaga vpis novega poslovnega deleža, pravni temelj: ustanovitev, zaporedna številka bo dodeljena ob vpisu v PRS. Potrdilo – ugotovitev notarja o skladnosti izdelane družbene pogodbe s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 je pravno zmotna in v nasprotju z listinami, je neresnična in nezakonita. Družbena pogodba v prečiščenem besedilu notarja predstavlja vsebino, ki nima temelja v sklepu skupščine o razdružitvi deležev in ki namesto 12 deležev ter družbenikov, kot je bil primer v sodnem registru pred 29. 2. 2016, vzpostavlja enega več, brez pravnega in dejanskega temelja. Družbena pogodba in notarsko potrdilo ne upoštevata pravnih posledic ničnosti v celoti, ko terja ugotovitev ničnosti pogodbe in registrskega vpisa, ampak ustanavljata neko novo stanje, ki nima pravnega in dejanskega temelja. Vsled pravnomočno ugotovljene ničnosti pogodbe ter registrskega vpisa Okrožnega sodišča v Celju Srg 2016/10086 in zahteve po vrnitvi nazaj v prvotno stanje je potrebno ponovno združiti poslovni delež št. ... s poslovnim deležem št. ... v celovit lastni poslovni delež, ki se bo ponovno vodil pod št. ... . Ker ni bilo pridobljenega sklepa skupščine, prenos poslovnega deleža na pridobitelja ni bil izvršen in ni pravno nastal nov samostojni poslovni delež, vsled česar ne more biti veljavno vpisan v sodni register. Takšen zaključek narekuje ponovno združitev obeh delov lastnega poslovnega deleža v enovit št. ... . To zahteva tudi v sodnem registru vložena in arhivirana pogodba z dne 31. 7. 2019. Predlagatelj je zahteval, da se izvede vpis spremembe pri poslovnem deležu na način, da terja vpis novega poslovnega deleža 59.509,19 EUR oziroma 29,9999 % v velikosti kot pred sklenitvijo nične pogodbe, čeprav pred ničnim vpisom ni bil vpisan v sodnem registru in ne v družbeni pogodbi. Predlagatelj ni imel pravne podlage, da v družbeni pogodbi nekoč celotni lastni poslovni delež še vedno vodi kot dva poslovna deleža, enega v nominalni vrednosti 59.509,19 EUR oziroma 29,9999 % v lasti subjekta vpisa ter drugega v nominalni vrednosti 16.183,43 EUR oziroma 8,1585 % v lasti M. L. Takšno ravnanje je v nasprotju s stališčem sodišča in pomeni zaobid zakonsko določene zahteve po skupščinskem sklepu v primeru razdružitve poslovnih deležev, pri čemer družbena pogodba ne more nadomestiti sklepa skupščine, zlasti ne zgolj notarjevo potrdilo brez sklepa skupščine, za kar je za spremembo potrebna kvalificirana večina vseh glasov, da se sprememba družbene pogodbe šteje za zakonito. V posledici izdaje pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 bi bilo potrebno vzpostaviti prejšnje stanje, da bi imel subjekt vpisa zgolj 12 poslovnih deležev, pri čemer bi odpadel poslovni delež št. ... zaradi izstopa, poslovni delež št. ... pa bi se povečal nazaj na osnovno nominalno vrednost 57.692,63 EUR oziroma 38,1584 %, saj bi se ponovno združil s poslovnim deležem št. ... in je zakonit registrski vpis možen zgolj z upoštevanjem pogodbe z dne 31. 7. 2019, ki onemogoča samostojno izvršitev pravnomočne sodbe. Ker je med sodnim odločanjem prišlo do pravnomočnih prenosov deleža št. 60303 in do pravnomočnih vpisov v sodnem registru, je vpis M. L. pri vložku št. ... okoliščina, ki onemogoča izvršitev pravnomočne sodbe. Sporna je pravilnost in veljavnost klavzule skladnosti, ki jo je notar zapisal v notarskem potrdilu z dne 3. 5. 2021, pri čemer je treba upoštevati sprožitev pravdnega postopka zoper notarja. Podan je razlog po drugem odstavku 33. člena ZSReg za prekinitev postopka do pravnomočnosti postopka, ki se vodi zoper notarja zaradi razveljavitve klavzule skladnosti pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III P 757/2021, česar sodišče ni storilo in je sporno dejstvo razreševalo samo, čeprav ga ne bi smelo oziroma ga je ignoriralo.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da ima pravni interes predlagati vpis v sodni register na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 398/2018, ker je bil tožnik v navedenem postopku, medtem ko sta bila pritožnika toženca. Ne držijo navedbe, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Pritožnikoma je bil predlog za vpis z listino, ki predstavlja podlago, poslan v izjavo in sta se lahko opredelila. Podlaga je pravnomočna sodba I Pg 398/2018 in sodišče je moralo presoditi le, ali je predlagan vpis skladen s sodbo. Notar je izdal potrdilo SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021, ki zgolj potrjuje, da je sprememba skladna s pravnomočnost sodbo. Pritožnika želita z neutemeljenimi navedbami zaobiti institut pravnomočnosti. Subjekt vpisa je bil imetnik nekoč enovitega lastnega poslovnega deleža 38,1584 %, ki je bil v dveh ločenih transakcijah 29,9999 % in 8,1585 % prodan M. L. Glede prodaje 29,9999 % poslovnega deleža je bila pravnomočno ugotovljena ničnost prodaje, medtem ko glede 8,1585 % poslovnega deleža postopek še ni pravnomočno zaključen. Ker je bila glede 29,9999 % poslovnega deleža ugotovljena ničnost prodaje, je edina mogoča posledica ničnosti vpis tega poslovnega deleža nazaj na subjekt vpisa. Vsako drugačno tolmačenje bi izničilo institut pravnomočnosti in izvotlilo pravno varstvo predlagatelja.

4. Subjekt vpisa in družbenik M. ... v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da gre za uskladitev registrskega stanja z dejanskim stanjem s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020, ki določa, da se delež 29,9999 % odvzame M. L. in vrne nazaj v lastni poslovni delež subjekta vpisa z učinkom ex tunc. Ker subjekt vpisa tega ni storil in bi bilo iluzorno pričakovati, da bo, je logično in življenjsko ter skladno z materialnopravnimi določbami ZSReg to storil družbenik. Ta ima pravni interes predlagati vpis in je upravičeni predlagatelj uskladitve registrskega stanja s sodbo. Registrsko sodišče je spoštovalo 31. člen ZSReg, ko je predlagateljev predlog z dne 7. 4. 2021 vročilo v izjavo subjektu vpisa kot tudi M. L. Obema je bila omogočena pravica do izjave oziroma kontradiktornosti ter sta jo izkoristila, kot izhaja iz spisa. Pritožnika nedovoljeno izpodbijata pravnomočno sodbo in notarsko potrdilo o skladnosti čistopisa družbene pogodbe. Prekinitev registrskega postopka ni dopustna, saj ne gre za sporno dejstvo, ki bi ga bilo dopustno uveljavljati v kontradiktornem sodnem postopku, ampak za pravnomočno ugotovljena dejstva (res iudicata, ne bis in idem). Predlagani vpis spremembe v sodni register je bil utemeljen in je imel ter ima podlago v veljavnih pravnih aktih, ki so izkazani s predpisanimi listinami. Notarsko potrdilo ne določa niti ne ugotavlja ničesar novega, ampak je formalnost, ki jo predpisuje 42. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) v zvezi z 28. členom ZSReg in 47. do 48. členom ZGD-1. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnika pretežno ponavljata trditve iz pritožbe zoper sklep vodje sodnega registra o vpisu spremembe pri subjektu vpisa z dne 3. 6. 2021. Na te trditve je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

7. Pri pritožbenih navedbah: (-) da predlog ni bil podan po upravičeni osebi, (-) da ga sodišče ne bi smelo šteti kot za predlog za vpis v smislu ZSReg, (-) da bi moralo predlog zavreči, ne gre za očitano absolutno bistveno kršitev določb pravnega postopka (pritožnika ne povesta za katero), temveč za presojo ali je predlog vložila upravičena oseba ali ne, se pravi za ugovor aktivne legitimacije, ki je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Očitek bo presojan v nadaljevanju.

8. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) kršitev 22. člena Ustave RS in pravice do kontradiktornosti, (-) da ju je seznanilo le z osnovnim predlogom, ne pa tudi z odredbami, morebitnimi vlogami udeležencev, prijavami udeležbe ter odločitvami v zvezi z dopustitvijo udeležbe, (-) da je subjekt vpisa opozoril na kršitev v vlogi z dne 17. 5. 2021, s katero se je opredeljeval do družbene pogodbe, ki predstavlja sestavni del predloga, (-) da mu sodišče ni vročalo listine v izjavo, čeprav bi bilo dolžno storiti, (-) da je navedeno ostala praksa sodišča na škodo pritožnikov, (-) absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, (-) da se v spisu nahaja priglasitev udeležbe družbenika M. ...., ki ni bila posredovana subjektu vpisa v izjavo, (-) sklicujeta na sodno prakso sklepa VSL IV Cpg 705/2018 in IV Cpg 551/20132, (-) da ni spoštovalo, kolikor je podan ugovor proti predlaganemu vpisu, da mora izvesti kontradiktoren postopek, v okviru katerega mora udeležencema omogočiti, da se seznanita in izjavita o listinah ter navedbah, (-) da ni sporno, da jima posamezne vloge niso bile vročane v seznanitev in izjavo, kar naj bi potrjevalo sodišče v sklepih, (-) da bi jima bilo dolžno posredovati prijavo udeležbe M. ...., odločitev o tej, kot tudi dopolnitev predloga, (-) da predložitev družbene pogodbe predstavlja dopolnitev predloga, zato bi jima moralo skladno 31. členu ZSReg vročati slednjo, da se lahko do te izjavita. V začetku tega sklopa navedb pritožnika priznavata, da jima je sodišče prve stopnje vročilo osnovni predlog za vpis v sodni register in priložene listine. Sodišče prve stopnje ju ni bilo dolžno seznanjati z odredbami, s katerimi je pozivalo predlagatelja k dopolnitvi nepopolnega predloga, ker se nanašajo na razmerje predlagatelj – sodišče. Predlagatelj je z dopolnitvijo predloga 5. 5. 2021 odgovoril na odredbo sodišča z dne 21. 4. 2021, da mora predlogu za vpis predložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali poslovnih deležih z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s predloženo listino, pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 (listna št. 33a spisa). Predlog je dopolnil z notarskim potrdilom SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021, da so določbe družbene pogodbe subjekta vpisa skladne s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 (listna št. 44 spisa) in s priloženim besedilom družbene pogodbe v notarski obliki (listna št. 45 do 50 spisa). Sodišče prve stopnje je iz vlog pritožnikov pravilno ugotovilo, da sta bila seznanjena z dopolnitvijo predloga ter s predloženim notarskim potrdilom in s čistopisom družbene pogodbe, do česar sta se opredelila (drugi odstavek na peti strani sklepa). Tako je subjekt vpisa v dopolnitvi ugovora z dne 17. 5. 2021 zapisal, da je po svojem zakonitem zastopniku 12. 5. 2021 izvedel vpogled v spis, se seznanil, da je predlagatelj dopolnil predlog, predložil družbeno pogodbo z notarskim potrdilom notarja SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021, da je vloga predlagatelja postala popolna šele po 3. 5. 2021 s predložitvijo družbene pogodbe, da so s tem trenutkom izpolnjeni pogoji, da se predlog posreduje v izjavo subjektu vpisa, da sodišče ni obvestilo subjekta vpisa v dopolnitvi predloga ter ga pozvalo, da se opredeli, da ne glede na navedeno subjekt vpisa izpostavlja, da se je z dopolnitvijo predloga seznanil 12. 5. 2021, da je dopolnitev ugovora, ki jo je potrebno upoštevati, podana znotraj 8-dnevnega roka (listna št. 136 spisa). M. L. pa je v ugovoru z dne 20. 5. 2021 zapisal, da se prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki jo je predložil notar, ne ujema z listino, ki je podlaga za vpis, pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 (listna št. 138 spisa). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da je njuni izjavi upoštevalo pri odločanju (tretji odstavek na peti strani sklepa) in pritožnika ne navajata katerih njunih trditev naj ne bi upoštevalo. Glede vlog ostalih udeležencev in prijave udeležbe je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da niso bile relevantne in jih ni upoštevalo, da niso predmet tega registrskega postopka, kar je razvidno iz izpodbijanega sklepa in obrazložitve (drugi odstavek na šesti strani sklepa)3. 9. Pritožbenega očitka protispisnosti, kar je kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg, ne predstavlja ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil s strani pooblaščene odvetnice pritožnikov opravljen večkratni vpogled v spis. Vpogledala naj bi zgolj enkrat 2. 6. 2021, kar pa ni odločilno dejstvo, zato kršitev ni podana. Tudi sicer pa v tem delu ne gre za zmoten prenos vsebine dokaza v sklep, ampak le za zmotno dokazno oceno procesnih ravnanj strank, ker ne more pomeniti omenjene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

10. Tudi pritožbeni očitki: (-) da je sam s sabo v nasprotju zaključek sodišča in z listinami spisa, ko pritrjuje ugovoru pritožnikov, da je potrebno z novim predlogom doseči vzpostavitev stanja v sodnem registru, kot pred sklenitvijo nične pogodbe z dne 29. 2. 2016, (-) da pritožnika soglašata, da je potrebno vzpostaviti stanje pred sklenitvijo pogodbe z dne 29. 2. 2016 ter da v nasprotju z navedenim sodišče ugotavlja, da je ustrezen predlog predlagatelja za vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se pri poslovnem deležu št. ... velikosti 29,9999 % predlaga vpis prenosa poslovnega deleža M. L. na subjekt vpisa, ne predstavljajo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pač pa očitek zmotne uporabe materialnega prava pri presoji pogojev za vpis v register. To je stvar nadaljnje obravnave pritožbe.

11. Ne gre za očitek protispisnosti, kar je ponovno kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg: (-) da je iz izpisa predloga razvidno, da je podan predlog za izbris poslovnega deleža št. ... M. L., pravni temelj umik, pri čemer se predlaga vpis novega poslovnega deleža, pravni temelj ustanovitev, zaporedna številka bo dodeljena ob vpisu v PRS, (-) da predlagatelj ni predlagal vzpostavitve prejšnjega stanja, kot narekuje pravnomočna sodba I Pg 398/2018, ampak vpis novega poslovnega deleža 29,9999 % imetnika subjekt vpisa. Tudi v tem sklopu pritožbenih navedb gre za presojo materialnopravnih pogojev za vpis v sodni register. Predlagatelj je v dopolnitvi predloga z dne 5. 5. 2021 tega popravil tako, da se glede poslovnega deleža št. ... navede pravni temelj prenos celotnega poslovnega deleža s povezavo, da je nastal z delitvijo poslovnega deleža št. ..., pri čemer je ostal nespremenjen bistveni del predloga za vpis subjekta vpisa kot imetnika poslovnega deleža z datumom vstopa 31. 7. 2002, torej za nazaj pred sklenitvijo ničnega pravnega posla in vpisa. Popravljeni predlog je bil še vedno v okviru prvotnega predloga, za katerega pritožnika priznavata, da sta bila z njim seznanjena. Glede na prej ugotovljeno, da sta se seznanila z listinama notarja, ki sta bili priloženi dopolnitvi predloga z dne 5. 5. 2021, in sta nanje pravočasno odgovorila, sta se seznanila tudi s popravo predloga z dne 5. 5. 2021. 12. Nadalje pritožnika neutemeljeno navajata, da je potrdilo ugotovitev notarja o skladnosti izdelane družbene pogodbe s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 v nasprotju z listinami. Kot je razvidno iz čistopisa družbene pogodbe, je ta skladna s pravnomočno sodbo, kar je potrdil notar.

13. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da je za ceno odločanja v neskladju s 125. členom Ustave RS favoriziralo svojo vest tako, da je prezrlo Ustavo in zakon, ko bi moralo ugotoviti, da zaradi pravnomočnih vpisov M. L. pri vložku št. ... ta okoliščina onemogoča izvršitev pravnomočne sodbe. Kar zadeva preostali poslovni delež M. L. št. ... v višini 8,1585 %, je sodišče prve stopnje pritrdilo pritožnikoma, da ni mogoča vzpostavitev ustreznega stanja v sodnem registru, saj je prišlo do prenosa poslovnega deleža in bi poseglo v položaj M. L. (drugi odstavek na osmi strani sklepa). V tem delu niti ni bilo predloga za povratni vpis lastnega deleža. 14. Ne držijo očitki: (-) da je sodišče pavšalno zavrnilo ugovor, da je pravnomočna sodba I Pg 398/2018 dejansko neizvršljiva, (-) da bi moralo izvesti kontradiktoren postopek, ki terja izdajo obrazloženega sklepa, (-) da se je dolžno opredeliti do vseh pravno relevantnih ugovorov, kar je ugovor neizvršljivosti sodbe, (-) da sodišče tega ni storilo in (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Obrazložitev glede ugovora dejanske neizvršljivosti sodbe je označilo kot bistvo tega postopka (drugi in tretji odstavek na osmi strani ter prvi odstavek na deveti strani sklepa) in bo presojano v nadaljevanju.

15. Ne držijo očitki absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče ni prekinilo postopka do pravnomočnosti postopka, ki se vodi zoper notarja zaradi razveljavitve klavzule skladnosti pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III P 757/2021 in je sporno dejstvo reševalo samo, čeprav ga ne bi smelo oziroma ga je ignoriralo. Sodišče prve stopnje je, kot povzeto, ugotovilo, da sta bila pritožnika seznanjena s predloženim notarskim potrdilom in čistopisom družbene pogodbe (drugi odstavek na peti strani sklepa) ter da ni pogojev za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, ker je podlaga predloga za vpis spremembe pravnomočna sodna odločba, s katero se uveljavlja ugotovitev ničnosti pravnomočno opravljenega vpisa v sodni register s sklepom Srg 10086/2016 z dne 21. 3. 2016 (tretji odstavek na deveti strani sklepa). Pri spornem potrdilu notarja ne gre za obstoj pravice ali pravnega razmerja po 33. členu ZSReg, zato ne gre za predhodno vprašanje.

16. V registrskem postopku presoja sodišče zgolj pogoje za vpis v sodni register, kot določa 34. člen ZSReg. V tem primeru je predlagatelj predlagal vpis spremembe družbenika na podlagi pravnomočne sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 (list. št. 4 do 28 spisa), čistopisa družbene pogodbe v notarskem zapisu (list. št. 45 do 50 spisa) in notarskega potrdila o skladnosti družbene pogodbe s pravnomočno sodbo in sklepom SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021 (list. št. 44 spisa). Vložitev predloga na podlagi teh listin pritožbeno ni sporna.

17. Pritožnika neutemeljeno ponavljata ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije: (-) da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da pravnomočna sodba ne vključuje predlagatelja niti se njeni učinki ne raztezajo nanj, (-) da se pravni položaj predlagatelja z vpisom ne bo spremenil in zato nima pravnega interesa, (-) da zgolj dejstvo, da je predlagatelj družbenik, ne dokazuje njegovega pravnega interesa (sklepi VSL IV Cpg 442/2011, IV Cpg 484/2010, IV Cpg 27/20064), (-) da gre za vpis spremembe družbenika, za kar je pristojen subjekt vpisa po zakonitem zastopniku, (-) da se sodišče neutemeljeno sklicuje na število glasovalnih pravic, (-) da v posledici izdaje pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 imajo družbeniki skupaj 2.094 glasov, da predlagatelj razpolaga s 6,7 % glasovalnih pravic, (-) da se ni spremenil njegov položaj z izdajo sodbe ne z vpisom, saj nima večine, ki bi mu omogočala izvrševanje pravice manjšinskega družbenika, kaj šele, da bi imel vsaj 25 % glasovalnih pravic, s čimer bi bil njegov glas odločilen v primerih sprememb družbene pogodbe in podobno, (-) da sodišče podaja pavšalni zaključek, da je podana kolizija interesov in ne pojasni med kom, (-) da zakoniti zastopnik O. S. ni bil podpisnik sporne pogodbe z dne 29. 2. 2016, zato ni razloga, da slednje ne bi realiziral z vpisom v register, (-) da predlog ni bil podan po upravičeni osebi in sodišče predloga ne bi smelo šteti kot predlog za vpis, (-) da bi moralo zavreči predlog, (-) da predlagatelj ni subjekt vpisa niti nima pooblastila za zastopanje, da ne more predstavljati upravičenega predlagatelja na podlagi 12. točke 4. člena ZSReg, (-) da je odločitev pravno napačna. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo očitke nepodane aktivne legitimacije predlagatelja, ta ima pravni interes predlagati vpis na podlagi pravnomočne sodbe, kjer je bil tožnik, medtem ko sta bila toženca pritožnika ter bi bilo glede na različne interese nerealno pričakovati, da bi vpis predlagal subjekt vpisa, s priznanjem pravnega interesa predlagatelju je sodišče izvrševalo pravico do pravnega varstva po pravnomočni sodbi, z vpisom lastnega poslovnega deleža bo predlagatelj dejansko pridobil večji upravljavski vpliv in več glasovalnih pravic5, namen sodnega registra kot javne knjige je vpis ter objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih, zato ima predlagatelj kot družbenik pravni interes za uskladitev registrskega stanja z dejanskim stanjem (drugi in tretji odstavek na četrti strani, prvi odstavek na peti strani sklepa sklepa).

18. Pritožnika navajata novote: (-) da predlagatelj ni omogočil subjektu vpisa, da bi sam vložil predlog, (-) da je subjekt vpisa prejel pravnomočno sodbo 6. 4. 2021 in istega dne ob 10.01 uri to posredoval notarki z namenom, da predlaga vpis pravnomočne sodbe in nadaljnjih pogodb, (-) da predloga ni mogla podati, saj jo je predlagatelj prehitel, novega predloga pa ni moč vložiti, če je pri subjektu vpisa v delu že en predlog dokler se registrska številka ne sprosti oziroma o predhodnem predlogu ni odločeno, (-) da je izkazano, da je za vložitev predloga nemudoma po prejemu pravnomočne sodbe pooblastil notarko. Ker pritožnika nista pojasnila zakaj teh navedb nista mogla brez svoje krivde podati v pritožbi zoper sklep o vpisu, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

19. Pritožnika neutemeljeno navajata: (-) da vpis v delu, ki se nanaša na spremembo družbenika M. L. in njegovega deleža, temelji na listini, v kateri so navedeni neresnični podatki, (-) da je neresnična listina čistopis družbene pogodbe z notarskim potrdilom SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021, da je skladna s pravnomočno sodbo oziroma so v njej neresnični podatki, (-) da je potrdilo ugotovitev notarja o skladnosti družbene pogodbe s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 398/2018 pravno zmotno, neresnično in nezakonito, (-) da družbena pogodba v prečiščenem besedilu notarja predstavlja vsebino, ki nima temelja v sklepu skupščine o razdružitvi deležev in namesto 12 deležev ter družbenikov, kot je bil primer stanja v registru pred 29. 2. 2016, vzpostavlja enega več, brez podanega pravnega in dejanskega temelja, (-) da družbena pogodba in posledično notarsko potrdilo ne upoštevata pravnih posledic ničnosti v celoti, ko terja ugotovitev ničnosti pogodbe in registrskega vpisa, ampak ustanavljata neko novo stanje, ki nima pravnega in dejanskega temelja, (-) da družbena pogodba ne more nadomestiti sklepa skupščine, zlasti ne zgolj notarjevo potrdilo brez sklepa skupščine, za kar je za spremembo potrebna kvalificirana večina vseh glasov, (-) da družbena pogodbe z notarskim potrdilom notarja SV 819/2021 z dne 3. 5. 2021 nasprotuje prisilnim zakonskim predpisom, saj predstavlja razdružitev nekoč celovitega poslovnega deleža brez predhodno sprejetega skupščinskega sklepa, (-) da predlagatelj ni imel pravne podlage, da nekoč celotni lastni poslovni delež v družbeni pogodbi še vedno vodi kot poslovna deleža, enega v nominalni vrednosti 59.509,19 EUR oziroma 29,9999 % v lasti subjekta vpisa ter drugega v nominalni vrednosti 16.183,43 EUR oziroma 8,585 % v lasti M. L., (-) da je takšno ravnanje v nasprotju s stališčem sodišča in pomeni zaobid zakonsko določene zahteve po skupščinskem sklepu v primeru združitve poslovnih deležev, (-) da sodišče ni imelo podlage za ugoditev predlogu in ohranitvi razdruženega poslovnega deleža, saj sklep skupščine, ki bi dovoljeval takšno stanje, ne obstaja, kar ni sporno, (-) da je predlagatelj predlagal, da nekoč celovit lasten poslovni delež še vedno ostane razdeljen na dva dela, čeprav je sodišče v sodbi izpostavilo, da ni podlage za ustanovitev novega samostojnega poslovnega deleža in za izvedbo razdružitve lastnega poslovnega deleža, kar narekuje zahtevo po njegovi združitvi. Kot je bilo ugotovljeno, je predlagatelj predlagal vpis spremembe v sodni register na podlagi pravnomočne sodbe in sklepa, čistopisa družbene pogodbe in notarjevega potrdila. Iz izreka pravnomočne sodbe in sklepa izhaja ugotovitev, da je nična pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa, sklenjena v notarskem zapisku SV 139/2016 z dne 29. 2. 2016 med pritožnikoma, ter da je ničen vpis v sodni register Srg 2016/10086 z dne 21. 3. 2016 z vsebino, da se vpiše nov družbenik M. L. z datumom vstopa 29. 2. 2016, da se vpiše nov poslovni delež na temelju delitve z vložkom 59.509,19 EUR z deležem v odstotku 29,9999, da je ta nastal z delitvijo poslovnega deleža št. ..., da je imetnik M. L., da se pri poslovnem deležu št. ... vpiše oddelitev od prejšnjega vložka 75.692,62 EUR, sedaj 8,1585 %, prej 38,1584 % imetnika subjekta vpisa. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je ta sodba narekovala vzpostavitev stanja pred sklenitvijo pogodbe o prenosu poslovnega deleža (prvi in drugi odstavek na osmi strani sklepa), s čimer se v načelu strinjata pritožnika. Pravilno je pojasnilo zakaj sodbe ni mogoče realizirati v celoti glede nekoč celotnega lastnega poslovnega deleža 38,1584 %, ki je bil v dveh ločenih transakcijah za 29,9999 % in 8,1585 % prodan M. L., da jo je mogoče realizirati le delno, ker bi z vpisom pri 8,1585 % deležu poseglo v položaj M. L. (v tem delu niti ni bilo predloga), da je bila glede prodaje prvega 29,9999 % poslovnega deleža pravnomočno ugotovljena ničnost prodaje, medtem ko glede 8,1585 % poslovnega deleža postopek še ni pravnomočno zaključen, da je edina mogoča oziroma dopustna posledica ničnosti vpis tega 29,9999 % poslovnega deleža nazaj na subjekt vpisa (drugi, tretji odstavek na osmi strani, prvi odstavek na deveti strani sklepa). Čistopis družbene pogodbe v notarskem zapisu je upošteval vzpostavitev prejšnjega stanja samo glede dela lastnega poslovnega deleža 29,9999 %. Zato je čistopis pravilen, posledično potrdilo notarja. S tem je zadoščeno skladnosti pravnomočne sodbe in zapisa spremenjene družbene pogodbe6. Za čistopis družbene pogodbe in vpis na njegovi podlagi ni potreben sklep skupščine, kot ga s sklicevanjem na obrazložitev sodbe zahtevata pritožnika, ker je predlagatelj z vpisom saniral protipravno stanje, do katerega je prišlo ravno zaradi delitve lastnega poslovnega deleža brez sklepa skupščine subjekta vpisa.

20. Neutemeljen je osrednji pritožbeni argument: (-) da je vsled pravnomočno ugotovljene ničnosti pogodbe ter na njej temelječega registrskega vpisa Srg 2016/10086 in zahteve po vrnitvi v prvotno stanje potrebno ponovno združiti poslovni delež št. ... s poslovnim deležem št. ... v celovit lastni poslovni delež, ki se bo vodil pod št. ..., (-) da to zahteva v sodnem registru vložena in arhivirana pogodba z dne 31. 3. 2019, (-) da predlog ni skladen pravnomočni sodbi, (-) da bi bilo v posledici izdaje pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 potrebno vzpostaviti prejšnje stanje, kar pomeni, da bi lahko imel subjekt vpisa zgolj 12 poslovnih deležev, pri čemer bi odpadel poslovni delež št. ... zaradi izstopa, poslovni delež št. ... bi se povečal nazaj na osnovno nominalno vrednost 75.692,62 EUR oziroma 38,1584 %, saj bi se ponovno združil s poslovnim deležem št. ..., saj je zakonit registrski vpis možen zgolj z upoštevanjem pogodbe z dne 31. 7. 2019, (-) da je med časom sodnega odločanja prišlo do pravnomočnih prenosov deleža št. ... in do pravnomočnih vpisov v sodnem registru, (-) da je zaradi vpisa M. L. pri vložku št. ... okoliščina, ki je dejansko nemogoča izvršitev pravnomočne sodbe, (-) da je sodna odločba, ki jo je izdalo sodišče, pravnomočnost dosegla po tem, ko je M. L. že realiziral vpis na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019, ki je vzpostavila stanje nemožnosti izvršitve pravnomočne sodbe, (-) da je sklep napačen, ker pravnomočni sklepi registrskega sodišča, ki so doseženi v času odločanja, preprečujejo zakonito izvršbo, (-) da bi bilo potrebno ponovno izvesti združitev obeh delov poslovnega deleža v enovit poslovni delež št. ... in drugačna razlaga pravnomočne sodbe ni dopustna, (-) da je bila 31. 7. 2019 sklenjena še druga pogodba, ki se nahaja v zbirki listin, na podlagi slednje je M. L. pridobil preostanek lastnega poslovnega deleža in je postal lastnik celotnega lastnega poslovnega deleža, kar je bil od začetka njegov interes, (-) da je pogodba sicer predmet sodnega postopka I Pg 487/2019, ki še ni zaključen, (-) da je pogodba veljavna in zakonita ter zavezujoča, (-) da sodišče pravno zmotno zaključuje, da bi izvršitev sodbe na način, kot ga terja subjekt vpisa in je skladen pravnomočnemu naslovu, posegla v pravni položaj prizadete osebe, (-) da ni mogoča združitev obeh delov lastnega poslovnega deleža brez upoštevanja pogodbe z dne 31. 7. 2019, kjer je kot lastnik deleža št. ... vpisan M. L., (-) da sodbe I Pg 398/2018 ni moč izvršiti brez upoštevanja pogodbe z dne 31. 7. 2019, (-) da je M. L. dejansko pridobil celotni lastni poslovni delež, pri čemer je bila zgolj izvedba prodaje razdeljena na dva dela in sicer pogodba z dne 29. 2. 2016 ter dokončanje s pogodbo z dne 31. 7. 2019, (-) da je edini pravno veljaven način izvršitve sodbe I Pg 398/2018 ponovna združitev obeh delov nekoč lastnega poslovnega deleža in njegov zapis pod št. ..., pri čemer se kot edini lastnik vpiše M. L., (-) da bi moralo sodišče vpisati le en poslovni delež št. ... velikosti 29,9999 % na ime M. L., saj je edini lastnik nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža, (-) da je sodišče že odločalo o vpisu na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 in je postala odločitev pravnomočna ter zavezuje tudi v predmetnem postopku in je posledično dolžno sodišče upoštevati pogodbo z dne 31. 7. 2019 ter je šteti M. L. kot lastnika celotnega poslovnega deleža št. ... v velikosti 38,1584 %. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pravnomočna sodba le delno izvršljiva in zakaj ne v celoti (drugi in tretji odstavek na osmi strani, prvi odstavek na deveti strani sklepa; niti ni bilo predloga za povratni vpis celotnega lastnega poslovnega deleža) ter upoštevalo stališče pritožnikov, da kombinacija obeh lastnega in navadnega poslovnega deleža znotraj enega poslovnega deleža ni dopustna. Ponovni vpis M. L. na istem poslovnem deležu, glede katerega je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena ničnost prenosa, na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 je lahko stvar drugih postopkov. Ne drži, da bi bilo dolžno sodišče o vseh odločati skupaj.

21. Pritožbene novote so navedbe glede tretje pogodbe z dne 29. 1. 2020 v notarskem zapisu SV 45/2020 o prodaji lastnega poslovnega deleža. Ker pritožnika nista pojasnila zakaj teh navedb nista mogla brez svoje krivde podati v pritožbi zoper sklep o vpisu, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

22. Uredba v prvem odstavku 42. in 43. členu določa, da je treba predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo: 1. pri odsvojitvi poslovnega deleža: z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe, 2. pri univerzalnem pravnem nasledstvu: z listino iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 43. člena te uredbe. Če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti: 1. odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža, 2. če družbenik − pridobitelj novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem: izjavo družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. (2) Če se družbenik spremeni zaradi univerzalnega pravnega nasledstva, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti: 1. če je bil prejšnji družbenik fizična oseba: pravnomočni sklep o dedovanju, 2. če je bil prejšnji družbenik pravna oseba: dokaz o pravnem nasledstvu. (3) S predlogom za vpis spremembe družbenika je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše: 1. v zvezi vsakim novim družbenikom, ki do prenosa ni imel položaja družbenika: - podatki iz prve in druge alinee 5. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe, - datuma vstopa, ki je enak datumu prenosa poslovnega deleža, 2. v zvezi z družbenikom, ki zaradi prenosa poslovnega deleža izgubi položaj družbenika: datum izstopa, ki je enak datumu prenosa poslovnega deleža. (4) Če je družbenik odsvojil del poslovnega deleža (prvi odstavek 483. člena ZGD-1), je treba s predlogom iz prejšnjega odstavka zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi: 1. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja, del katerega je predmet prenosa: - spremenjeni (nižji) znesek osnovnega vložka, - spremenjeni (nižji) delež poslovnega deleža, 2. v zvezi z osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi delne odsvojitve: podatkov iz 6. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe. (5) Če se poslovni delež prenese zaradi pravnega nasledstva na dva ali več novih družbenikov (pravnih naslednikov), je treba s predlogom iz tretjega odstavka tega člena zahtevati tudi: 1. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja: izbris teh podatkov, 2. v zvezi z vsakim osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi tega: vpis podatkov iz 6. točke prvega odstavka 35. člena te uredbe. (6) Če družbenik pridobi nov poslovni delež in ga združi s svojim že obstoječim deležem na podlagi sklepa o spremembi družbene pogodbe (akta družbe), je treba s predlogom iz tretjega odstavka tega člena zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi: 1. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja: - če je predmet prenosa celotni poslovni delež: izbris teh podatkov ali - če je predmet prenosa del poslovnega deleža: vpis podatkov iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, 2. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − pridobitelja: - spremenjeni (višji) znesek osnovnega vložka, - spremenjeni (višji) delež poslovnega deleža. 23. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je predlagatelj izpolnil formalne pogoje in izdalo sklep o vpisu. Pravilno je tudi zavrnilo pritožbo pritožnikov zoper sklep o vpisu.

24. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

25. Predlagatelj in udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

1 Subjekt vpisa ima v tem registrskem postopku različna pooblaščenca, ki zastopata različne interese pooblastiteljev. Pritožbo je vložil na podlagi pooblastila prejšnjega poslovodje (priloga A1), ki ni več vpisan v sodnem registru, odgovor na pritožbo pa na podlagi pooblastila novo imenovanega poslovodje (priloga A7), ki je vpisan v sodnem registru. Vpis slednjega in izbris prejšnjega poslovodje ter prokurista subjekta vpisa se vodi v ločenem registrskem postopku in je predmet posebne pritožbe. Glede na to, da je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo pritožbo subjekta vpisa zoper sklep o vpisu v sodni register, je tudi sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavalo novo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o vpisu. 2 Zadevi ne obravnavata primerljivega dejanskega stanja. V prvi zadevi je sodišče je sledilo predlogu pritožnika iz njegove priglasitve udeležbe v postopku, saj mu je izpodbijani sklep vročalo takoj po njegovi izdaji, iz česar je bilo razbrati, da je sodišče pritožniku priznalo status udeleženca v postopku. Čim je bilo tako, je moralo sodišče izvesti kontradiktoren postopek in z udeležbo tretjega ter njegovimi argumenti, s katerimi nasprotuje predlogu za vpis sprememb, seznaniti predlagatelja in ga pozvati k odgovoru. Ker tega postopka registrsko sodišče ni izvedlo, niti se ni opredelilo do navedb pritožnika v priglasitvi udeležbe, pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega sklepa, zato je bila podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.Podobno je bilo v drugi zadevi, ko je prvostopenjsko sodišče po prejemu predloga za vpis izbrisa zakonitega zastopnika predlog skladno z 31. členom ZSReg poslalo v izjavo tako subjektu vpisa, kot tudi v sodnem registru vpisanemu zakonitemu zastopniku. Oba sta predlogu ugovarjala, sodišče pa je odločitev oprlo na dejstva, navedena v njunem ugovoru, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se o navedbah v ugovoru izjavi. S tem je bila predlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, katere vsebina je pravica do izjavljanja v postopku. 3 Iz sklepa vodje sodnega registra o vpisu z dne 3. 6. 2021 izhaja, da bo o priglasitvi udeležbe v registrskem postopku odločalo s posebnim sklepom (listna št. 161 spisa). Slednji ni razviden iz spisa, kar ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. 4 Stališča niso bila sprejeta v primerljivih dejanskih okoliščinah. V prvi zadevi je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da se predlagani vpis omejitve pooblastil zastopnika ne nanaša na pritožnika – družbenika, zato ni izkazal, da utegne v njem biti njegov pravni interes prizadet.V drugi zadevi je bila presplošna zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa in ni konkretizirala njenega pravnega interesa za vključitev v postopek vpisa datuma podelitve pooblastila in datuma prenehanja pooblastila pri zastopniku.V tretji zadevi udeleženec ni konkretno zatrjeval svojega pravnega položaja, ki bi utegnil biti z vpisano spremembo podatkov v sodni register prizadet. Ni navedel relevantnih dejstev o tem, kako lahko vpliva vpis spremembe podatkov pri subjektu vpisa v sodni register na njegov dosežen ali pričakovan pravni položaj v zvezi s sproženimi spori,oziroma kateri pravni položaj naj bi mu sodišče varovalo v registrskem postopku vpisa predlagane spremembe podatkov. 5 Predlagatelj je še vedno imetnik treh poslovnih deležev subjekta vpisa 0,6942 %, 2,7757 %, 0,6921 %. 6 B. Zabel, ZGD-1 s komentarjem, 2007, 3. knjiga, stran 201.