Jedro

Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni:

1. v IV. točki tako, da namesto nepremičnin parc. št. 134/0, 135/0, 136/0 in 574/0, vse k. o. X, predlagatelj A. P. prejme v last in posest nepremičnino parc. št. 388/0 k. o. X;

2. v VIII. točki tako, da namesto nepremičnine parc. št. 388/0 k. o. X nasprotna udeleženka M. K. prejme v last in posest nepremičnine parc. št. 134/0, 135/0, 136/0 in 574/0, vse k. o. X;

3. v XII. točki tako, da se znesek 70,33 EUR nadomesti z zneskom 2,17 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine udeležencev tako, kot je to razvidno iz izreka sklepa. Zaradi razlike med vrednostmi prejetih nepremičnin in vrednostmi solastninskih deležev je prvo sodišče tudi določilo, kolikšen znesek mora posamezni udeleženec izplačati drugemu udeležencu. Prvo sodišče je še odločilo, koliko znašajo skupni stroški postopka in kolikšen sorazmerni delež stroškov so dolžni posamezni udeleženci povrniti predlagatelju.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki izpodbija del IV. točke, V., VII., VIII., IX., XII., XIII., XVI. in XVII. točko sklepa, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep oziroma ga glede skupnih stroškov postopka razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da se ne strinja z dodelitvijo parc. št. 134/0, 135/0, 136/0, 384/0, 387/0, 401/0 in 574/0, vse k. o. X. Te nepremičnine so bile predlagatelju dodeljene v nasprotju z njegovim izraženim interesom. Edini razlog za dodelitev teh nepremičnin predlagatelju je, da zanje tudi nihče drug od nasprotnih udeležencev ni zatrjeval prevzemnega interesa. Sodišče bi moralo preostale nepremičnine, za katere nihče od udeležencev ni izkazoval interesa, porazdeliti med vse udeležence. Kot enega od kriterijev bi moralo upoštevati, da vsak prejme tako kmetijsko zemljišče kot tudi gozd. Zmotna je odločitev prvega sodišča glede parc. št. 384/0 in 387/0. Ti parceli predstavljata skupaj s parc. št. 388/0 celoto. Prvo sodišče je dodelilo M. K. parc. št. 388/0, ostali dve parceli pa predlagatelju. Takšna odločitev je neskladna z ekonomsko, ekološko in socialno funkcijo lastnine, saj sodišče zaradi neurejenega dostopa ni ustanovilo služnostne poti v korist nepremičnin parc. št. 387/0 in 388/0. Primernejša bi bila odločitev, da M. K. prejme celoten sklop teh zemljišč, predlagatelj pa bi prejel gozd parc. št. 5509/0 k. o. Y, ki jo je prvo sodišče dodelilo nasprotni udeleženki, čeprav ni izkazovala nobenega interesa zanjo. Nepravilna je tudi odločitev sodišča, da S. K. (S.) prejme v last le gozdni parceli. Poleg enega gozda bi moral prejeti tudi eno kmetijsko zemljišče, glede druge gozdne parcele pa bi bilo primerneje, da jo prejme A. G. Morebitno odločitev, da parc. št. 401/0 k. o. X prejme predlagatelj, bi bilo treba izravnati tako, da se predlagateljev delež dopolni z gozdnimi zemljišči. Prvo sodišče ni upoštevalo stroškov prevoda za nasprotno udeleženko V. V. kot skupnih stroškov postopka.

3. Nasprotni udeleženci niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (drugi odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov. Prvo sodišče je v bistvenem delu pravilno upoštevalo navedena kriterija delitve. Specifičnost obravnavane zadeve je bila tudi v tem, da je imel predlagatelj daleč največji solastninski delež (vrednostno gledano skoraj 90 %), ostali solastniki pa zelo majhne deleže (med njimi so še največje deleže imeli A. G., F. G. in M. K., vsak 2 %).

5. Prvo sodišče je v pretežnem delu sledilo predlagateljevemu predlogu, katere nepremičnine naj se mu dodelijo v izključno last. Glede na vrednost posameznih nepremičnin, predlagateljev interes in velikost solastninskih deležev udeležencev fizične delitve ni bilo mogoče opraviti tako, da predlagatelj poleg objektov, stavbnih zemljišč in gozdov ne bi dobil tudi kmetijskega zemljišča (tako je dobil od kmetijskih zemljišč tudi parc. št. 586/0, s čimer se je strinjal). V tem pogledu pa predlagatelj utemeljeno graja odločitev prvega sodišča o razdelitvi kompleksa kmetijskih zemljišč, ki ga sestavljajo parc. št. 384/0, 387/0 in 388/0, vse k. o. X. Te predstavljajo v naravi celoto, zato njihova drobitev (dodelitev posameznih zemljišč različnim lastnikom) zmanjšuje njihovo funkcionalnost in vrednost, razen tega pa predlagatelj ne bi mogel uporabljati parc. št. 387/0 brez stvarne služnosti poti preko parc. št. 388/0, M. K. pa brez takšne služnosti v breme parc. št. 384/0 ne bi mogla uporabljati parc. št. 388/0. V primeru takšne odločitve bi moralo prvo sodišče po uradni dolžnosti (125. člen ZNP) ustanoviti stvarni služnosti poti (tega sicer ni storilo), kar bi zniževalo vrednosti parc. št. 384/0 in parc. št. 388/0. Smotrnejša raba nepremičnin ter njihova zaokroženost, večja uporabnost, velikost in vrednost ob upoštevanju velikosti solastninskih deležev posameznih udeležencev zato narekujejo, da predlagatelj dobi v svojo last tudi parc. št. 388/0, nasprotna udeleženka M. K. pa namesto te nepremičnine dobi v last parc. št. 134/0, 135/0, 136/0 in 574/0, vse k. o. X. S tem se postopek delitve tudi izogne ustanavljanju služnosti poti. Ker skupna vrednost parc. št. 384/0, 387/0 in 388/0 (5.845,50 EUR) znatno presega vrednost solastninskega deleža M. K.(2.349,81 EUR) že iz tega razloga teh nepremičnin ni mogoče dodeliti M. K., saj bi morala predlagatelju izplačati razliko v denarju (3.495,69 EUR), ki bi občutno presegala celo samo vrednost njenega solastninskega deleža. Takšnega načina delitve 70. člen SPZ ne dopušča. 7. M. K. tako prejme v last parc. št. 134/0, 135/0, 136/0 in 574/0, vse k. o. X. Njihova vrednost znaša skupaj 1.776,51 EUR, tako da M. K. skupaj s parc. št. 5509 k. o. Y (600,00 EUR) prejme nepremičnine v vrednosti 2.376,51 EUR. Glede na vrednost nepremičnine parc. št. 388/0 (1.844,67 EUR), ki jo dobi predlagatelj namesto navedenih štirih nepremičnin, ki jih prejme M. K. ter velikosti solastninskih deležev predlagatelja in M. K. in njihovih vrednosti to pomeni, da je M. K. dolžna plačati predlagatelju na račun razlike v vrednosti 2,17 EUR namesto 70,33 EUR.

8. V čem naj bi odločitev prvega sodišča v delu, ki se nanaša na dodelitev posameznih nepremičnin S. K. (S.) in A. G., vplivala na njegov položaj oziroma prizadela njegov pravni interes, predlagatelj v pritožbi ne pojasni, zato ta del pritožbe ne terja obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča. Dodati je le, da je razen predlagatelja le S. K. (S.) izrazil interes, da dobi v naravi določene nepremičnine. Želel je gozd, zato je prvo sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 70. člena SPZ, ko mu je dodelilo gozdni zemljišči. 9. Glede na vrednost parc. št. 401/0 k. o. X (9.041,59 EUR) in velikost solastninskih deležev oziroma njihovih vrednosti, je to nepremičnino lahko prejel v last le predlagatelj, ki je prejel tudi gozdne parcele (parc. št. 3369/168, 3369/405, 434/0 in 443/0), zato je bil njegov interes, da pridobi tudi gozdove, v zadostni meri upoštevan. Predlagatelj ni mogel prejeti parc. št. 5436/0 in 5509/0 „za izravnavo“ (kot to sam imenuje) že zato, ker prej omenjenega kompleksa parc. št. 384/0, 387/0 in 388/0 glede na njegovo vrednost razen predlagatelja ni mogel prejeti nihče drug od solastnikov.

10. Strošek prevoda ni skupen strošek postopka, ampak le predlagateljev, saj je bil ta strošek potreben za to, da je prvo sodišče lahko v nadaljevanju postopka sploh obravnavalo predlagateljev predlog za delitev solastnine. Zato je prvo sodišče pravilno ravnalo, ko tega izdatka ni upoštevalo kot skupni strošek postopka.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo sklep prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen, 358. člen ter 2. in 3. točka 365. člena ZPP).