Jedro

Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.

Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah: ID znak 0001 (parcela št. *275/0 k. o. ...) in ID znak 0002 (parcela št. 1153/00 k. o. ...), last stečajnega dolžnika do celote, v korist ločitvenega upnika: Banka X., enolična ident. št. matičnega podjetja: ..., ter da se pri teh nepremičninah po uradni dolžnosti opravijo izbrisi vseh morebitnih vknjiženih bremen po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP (1. točka izreka). Sklenilo je še, da je ta pravnomočni sklep listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist ločitvenega upnika in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep je vložil pritožbo upravitelj. Izpodbijal ga je v celoti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje kot pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa navedlo pravnomočen sklep o prenosu premoženja St ... z dne 28. 1. 2019, s katerim so se na ločitvenega upnika Banka X. prenesle dolžnikove nepremičnine, pod pogojem, če plača stroške prevzema premoženja na fiduciarni račun upravitelja. Po prepričanju stečajnega upravitelja tak sklep nima pravnih učinkov, ker sklep niti po vsebini niti po obliki ni take narave, da bi lahko predstavljal izvršilni naslov, kar je sicer temeljna značilnost sklepa o končni razdelitvi, poleg tega pa ZFPPIPP ne pozna »sklepa o prenosu premoženja«, še manj takšnega, ki bi bil lahko pogojen s plačilom stroškov. Šele pravnomočen sklep o končni razdelitvi bi bil lahko podlaga za izročitev nepremičnin dolžnika ločitvenemu upniku. Glede na navedeno je upravitelj višjemu sodišču predlagal, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Ločitveni upnik je na pritožbo odgovoril. Primarno je izpostavil, da upravitelj nima pravnega interesa za pritožbo, saj je upravitelj sam sodišču predlagal prenos premoženja na ločitvenega upnika, v kar je ločitveni upnik privolil. Zato je primarno predlagal zavrženje pritožbe. Podredno je predlagal zavrnitev pritožbe, ker je sklep materialnopravno pravilen glede na pravilno ugotovljeno in neizpodbijano dejstvo, da je ločitveni upnik v celoti s plačilom stroškov izpolnil v sklepu določen pogoj za pridobitev lastninske pravice na preneseni nepremičnini.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje ugotovitev o izpolnitvi pogojev za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki ga je izdalo sodišče, ki vodi nad dolžnikom stečajni postopek. Sicer pa izvede vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje 28. 1. 2019 izdalo sklep o razdelitvi premoženja s prenosom določenega premoženja na ločitvenega upnika, ki je postal pravnomočen. V sklepu je sodišče v skladu z določbo 13. odstavka 374. člena ZFPPIPP naložilo ločitvenemu upniku, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena tega zakona. Plačilo odmerjenega zneska stroškov pa je še določilo kot pogoj za prenos nepremičnine na ločitvenega upnika.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je ločitveni upnik vse stroške v celoti plačal, s čimer se je izpolnil v sklepu z dne 28. 1. 2019 določen pogoj za prenos nepremičnine na ločitvenega upnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje upniku, da upravitelj v pritožbi z ničemer ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani ugotovitveni sklep stečajnega sodišča. 8. Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo (drugi odstavek 124. člen ZFPPIPP), pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Pri obravnavanem sklepu ne gre za nobenega od sklepov, zoper katerega bi zakon dajal upravitelju pravico do pritožbe. Ob povedanem se tako izkaže, da upraviteljeva pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.

9. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP), jo je moralo zavreči višje sodišče (četrti odstavek 128. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).