Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče sklep o vpisu vroči udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1. Pritožnica ne sodi v nobeno od teh kategorij, saj ni bila niti predlagateljica niti oseba, v korist katere se predlaga vpis, niti oseba, proti kateri se predlaga vpis. Ker svoje udeležbe vse do vložitve ugovora ni priglasila, ji sodišče prve stopnje sklepa o vpisu utemeljeno ni vročalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje B. K. priznalo položaj udeleženke v postopku in njen ugovor zoper sklep Dn. št. 11252/2006-2 z dne 25. 9. 2006 zavrglo kot prepozen.

Zoper sklep se pritožuje udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 11252/2006-2 ter vrne zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožnica je na podlagi darilne pogodbe z dne 16. 11. 1987 in kupoprodajne pogodbe z dne 23. 2. 1982 solastnica ene polovice nepremičnine, ki je bila zemljiškoknjižno neurejena. Posest stanovanja je imel A. K., ki pritožnice o nastavitvi zemljiške knjige ni obvestil. Pritožnica je dne 21. 10. 2002 s solastnikom – bivšim soprogom A. K. sklenila sodno poravnavo opr. št. I P 129/2000, v kateri sta se dogovorila, da pritožnica bivšemu soprogu prizna solastninsko pravico do celote, če ji v 6 mesecih od sklenitve sodne poravnave plača takratnih 7.700.000,00 SIT. Bivši soprog pa se je odpovedal pravici razpolagati z nepremičnino, to je pravici odtujevanja in obremenjevanja v korist pritožnice, vse do plačila navedenega zneska. Tudi zemljiškoknjižna klavzula je bila napisana pogojno. A. K. pa je s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 9. 2005 brez pritožničine vednosti nedovoljeno razpolagal - prodal celotno nepremičnino družbi O., d.o.o. Ta je predlagala vknjižbo nepremičnine in glede na pogojnost sodne poravnave nelogično dosegla vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Pritožnica je bila zato, ker je bila nepremičnina vrsto let zemljiškoknjižno neurejena in ker sodna poravnava ni bila realizirana, prepričana, da je še vedno dejanska solastnica nepremičnine. Do danes ji ni bil vročen sklep Dn. št. 2577/2006 niti sklep Dn. št. 11252/2006, kar je kršitev 154. člena ZZK-1. Odločitev o zavrženju njenega ugovora je zato napačna. O sklepih bi morala biti obveščena. Napačna je odločitev, da je pritožnica udeleženka v smislu 4. točke 132. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi ni odločilo o razveljavitvi klavzul pravnomočnosti zemljiškoknjižnih sklepov, Dn. št. 2577/2006 ter Dn. št. 11252/2006. Predlagatelj postopka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom Dn. št. 11252/2006 z dne 25. 9. 2006 (v nadaljevanju sklep o dovolitvi vpisa) na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2006 pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 1720/3 k. o. X., last O., d.o.o, dovolilo vknjižbo lastninske pravice T. B., vknjižbo hipoteke v korist S. banke in zaznambo neposredne izvršljivosti. Sklep o dovolitvi vpisa je bil v skladu z določbo 3. odstavka 154. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) (2) v zvezi z določbami 132. člena ZZK-1 pravilno vročen udeležencem postopka. Predlagatelju vpisa je bil sklep vročen dne 5. 10. 2006. Osebi, proti kateri je bil vpis predlagan (O., d.o.o.), pa dne 6. 10. 2006. Pritožnici, ki svoje udeležbe v postopku takrat ni prijavila, in ki tudi ni bila udeleženka postopka iz 1. točke (predlagateljica), 2. točke (oseba, v korist katere se predlaga vpis) ali 3. točke (oseba, proti kateri se predlaga vpis) 132. člena ZZK-1 sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 154. člena ZZK-1 sklepa o dovolitvi vpisa pravilno ni vročilo.

Zoper sklep z dne 25. 9. 2006 udeleženci postopka niso vložili ugovora, torej je postal pravnomočen dne 15. 10. 2006. Ker je pritožnica šele avgusta 2008 zoper že pravnomočen sklep vložila ugovor, je sodišče prve stopnje najprej pravilno odločalo o njeni udeležbi in ji z izpodbijanim sklepom priznalo položaj udeleženke v postopku. Pri odločanju o ugovoru pa je v skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1 pravilno uporabilo določbo 30. člena Zakona o nepravdnem postopku (3) in njen ugovor kot prepozen zavrglo. Ker je bil ugovor prepozen, pritožnica neutemeljeno in neuspešno graja odločitev sodišča prve stopnje z navedbami, ki izpodbijajo materialnopravno pravilnost sklepa o vpisu z dne 25. 9. 2006. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o vpisu Dn. št. 11252/2006 z dne 25. 9. 2006, že po naravi stvari ne more biti usmerjen zoper izpodbijano odločitev. Pritožbeno sodišče pa zgolj pripominja, da razlogi, zaradi katerih je ugovor prepozen, hkrati izključujejo utemeljenost predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pritožničin ugovor zavrglo kot prepozen, je torej pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep potrdilo.

Uradni list RS, št. 73-3965/07 in 45-1983/08. Uradni list RS, št. 58-2857/2003. Uradni list SRS, št. 30-1481/1986.