Jedro

Smiselno torej, kar glede vračila štipendij ni urejeno v ZUPJS, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v drugi alineji 102. člena ZŠtip-1 kot pogoj za odpis vračila štipendije določa tudi "ugotovitev socialne ogroženosti", ki pa je pravni standard. Upoštevajoč določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS in druge alineje 102. člena ZŠtip-1, je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno predhodno pridobiti mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika. Upoštevajoč pravilno materialno stališče sodišča je potrebno ugotoviti, ali glede na tožnikovo dejansko stanje obstoji zakonski stan iz 102. in 103. člena ZŠtip-1. Tožnikovo premoženjsko stanje ni mogoče enačiti s socialno ogroženostjo v smislu druge alineje 102. člena ZŠtip-1.

Izrek

5Glej dr. Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu: Od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, str. 146.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 11. 3. 2024 ter zadevo vrnilo tožencu v nov upravni postopek. Toženca je zavezalo za izdajo novega upravnega akta v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne, podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

6Za isto vprašanje.

3.V pritožbi opozarja, da je državna štipendija socialna pravica, za katero se mora uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS), ne pa določbe Zakona o štipendiranju, (Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami, v nadaljevanju ZŠtip-1). ZŠtip-1 namreč v 16. členu odkazuje na uporabo določb ZUPJS, slednji pa v devetem odstavku 44. člena odkazuje na uporabo Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami, v nadaljevanju ZJF). Na neupravičeno priznano pravico do državne štipendije se nanaša tudi odpis dolga, ki iz te neupravičeno priznane pravice izhaja. Posledično se za odpis dolga uporabljajo določbe ZUPJS, na katere napotuje sam ZŠtip-1. ZUPJS v 44. členu določa možnost in pogoje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih sredstev v devetem odstavku citiranega člena. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS. ZJF v tretjem odstavku 77. člena določa, da lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše dolg, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve, ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Toženec je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je predlog tožnika za odpis dolga zavrnil, ker neunovčljivosti premoženja za tožnika ni bila izkazana, kar pomeni, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Zato ne drži, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti niti glede presoje tožnikovega premoženjskega oziroma dohodkovnega položaja. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da povprečni mesečni dohodek tožnika v času treh mesecev pred izdajo odločbe znaša 1.376,43 EUR, odprta ima še dva bančna računa, je zaposlen in je prejemal redni mesečni dohodek, zato so bile po mnenju toženca navedbe o finančni stiski neutemeljene. Neupoštevne so tožnikove navedbe o preživljanju dekleta, ki ga morajo še v skladu s 83. členom DZ preživljati starši in ne tožnik. Vloga za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice, ki lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države skladno z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS. Edino sprejemljivo je tolmačenje, da se glede odpisa dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije uporablja deveti odstavek 44. člena ZUPJS, upoštevaje izrecno omembo državne štipendije kot pravice iz javnih sredstev v sedmem odstavku 44. člena ZUPJS in ne določbe ZŠtip-1, na katere se sklicuje sodišče v izpodbijani sodbi. Ker tožnik ni uspešno zaključil letnika oziroma šolanja, kar med strankama ni sporno, je štipendijo neupravičeno prejel, zato jo je dolžan vrniti, kot izhaja iz izpodbijane dokončne odločbe z dne 26. 4. 2023. Gre za prenehanje štipendijskega razmerja zaradi neuspešnega zaključka šolanja. CSD je izdal citirano odločbo o vračilu štipendije, zoper katero se tožnik ni pritožil in je postala pravnomočna. Odločitev v izpodbijani sodbi je napačna. Izpodbijane sodbe ni mogoče izvršiti v delu, ki se nanaša na izdajo novega upravnega akta, upoštevajoč določbe ZŠtip-1 kot pravno podlago za odpis dolga po 103. členu ZŠtip o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije, to pa je pristojni CSD in ne toženec kot izplačevalec državne štipendije. CSD tako ni pristojen za pridobitev soglasja Ministrstva za finance, zaradi česar je napačen zaključek sodišča, da mora toženec dopolniti dokazni postopek in ugotoviti, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odpis vračila štipendije po 102. členu ZŠtip-1.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 v nadaljevanju ZDSS-1) in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Nenazadnje je potrebno skladno s 146. členom ZUP stranki omogočiti tudi procesno pravico sodelovanja v postopku.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo toženca št. ... z dne 11. 3. 2024, s katero je bil predlog tožnika za odpis dolga zavrnjen.

7.V pritožbeni obravnavi je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti pri presoji predloga za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije.

8.Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da je odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1. V četrtem odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona. V 102. členu ZŠtip-1 je določeno, da je odpis vračila štipendije možno:

- če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe;

Zveza:

- če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti;

- če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

9.Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija, ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije. V prvi alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

10.Toženec sicer utemeljeno opozarja na ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS v 44. členu, ki je vključen v osmo poglavje z naslovom "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev" in v devetem odstavku določa, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju CSD odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice. Izplačevalec pravice lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države, skladno z zakonom, ki ureja javne finance. Ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS. Deveti odstavek se nahaja v 44. členu, ki med drugimi pravicami iz javnih sredstev omenja tudi državno štipendijo.

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 146 Zakon o štipendiranju (2013) - ZŠtip-1 - člen 8, 8/1, 8/1-1, 16, 101, 102, 102-2, 103, 103/2, 103/4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 44, 44/9 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 353

11.Vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije tako urejata oba predpisa. Kasnejši predpis (ZUPJS-C) ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, spremembe okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbir podatkov uporabljajo določbe ZUPJS. Kot izhaja iz pravne teorije samo naziva obeh zakonov nista odločilna. Pomembna in odločilna je vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) isti tip vedenja in ravnanja sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako velja splošno pravilo lex posterior derogat legi priori.

12.Smiselno torej, kar glede vračila štipendij ni urejeno v ZUPJS, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v drugi alineji 102. člena ZŠtip-1 kot pogoj za odpis vračila štipendije določa tudi "ugotovitev socialne ogroženosti", ki pa je pravni standard.

13.Upoštevajoč določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS in druge alineje 102. člena ZŠtip-1, je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno predhodno pridobiti mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika.

Pridruženi dokumenti:*

14.Upoštevajoč pravilno materialno stališče sodišča je potrebno ugotoviti, ali glede na tožnikovo dejansko stanje obstoji zakonski stan iz 102. in 103. člena ZŠtip-1. Tožnikovo premoženjsko stanje ni mogoče enačiti s socialno ogroženostjo v smislu druge alineje 102. člena ZŠtip-1.

15.Tudi po pritožbeni oceni podatki v izpodbijani odločbi ne omogočajo preizkusa dohodkovnega oziroma premoženjskega kriterija, saj ni razviden ne datum, na katerega se ugotavlja višina tožnikovih prihrankov, ne časovno obdobje, v katerem so bili zajeti podatki o njegovih dohodkih.

16.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

1Iz razloga, ker neunovčljivost premoženja za tožnika ni bila izkazana.

2Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024, Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024 in Psp 46/2024 z dne 28. 8. 2024.

3Dodeljevalec štipendije je CSD.