Jedro

Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Lenartu je s sklepom z dne 23. 1. 2023 sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu podaljša zadržanje brez privolitve v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda A. za čas do šest mesecev, šteto od 25. 1. 2023 dalje.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Meni, da so zaključki izvedenke napačni, saj je ob slabšem počutju zaposlene sam zaprosil za terapijo, kar pa se tiče napada na zaposlenega, je slednjega le verbalno napadel in ga odrinil, zatem pa ga je zaposleni podrl na tla. Njegovo agresivnost je potrebno pogledati širše, saj je pred tem bival v odprti enoti, kjer je dobro funkcioniral, zaradi takratnega napada na zaposlenega pa je bil premeščen na varovano enoto. Zaradi tistega dogodka se v zavodu počuti nezaželjenega, nihče mu ne pomaga, sicer pa je tudi sam zavod sprožil postopek za premestitev v drug zavod, kar pri nasprotnemu udeležencu vzbuja negativna čustva in prezir do zaposlenih, ki za njegove potrebe in želje nimajo posluha. Po vrnitvi zdravstvene ustanove ni bil v konfliktu z nikomer, pa vendar ga kljub temu izvedenka ocenjuje kot nepredvidljivega in očitno nevarnega za zdravje drugih. Pri tem pa izhaja iz njegovih preteklih ravnanj, ki so posledica porušenih odnosov med njim in zaposlenimi. Na zdravstveni ustanovi so mu zvišali terapijo, zato se počuti nejevoljnega, utrujenega, veliko počiva, je pa res, da je tudi bolj miren. Meni, da je doba šestih mesecev, kot jo je ocenila izvedenka, predolga in bi bilo slednje potrebno skrajšati in bo do opaznih sprememb prišlo že v obdobju dveh mesecev, kot je bila to praksa do sedaj. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in predlog predlagatelja zavrne, oziroma podrejeno spremeni odločitev o namestitvi, tako da bo slednja trajala zgolj dva meseca. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se uporabljajo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, prav tako niso podane pritožbeno zatrjevane kršitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolno ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva. Na tej podlagi je sprejelo materialnopravne zaključke (določbe 74., 75. ter 77. člena ZDZdr), ki jim v celoti pritrjuje sodišče druge stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži v varovanem oddelku SVZ A. še za dobo šestih mesecev. Svojo odločitev je odprlo na medicinsko dokumentacijo v spisu, prav tako je zaslišalo nasprotnega udeleženca in izvedenko B. B., dr. med., spec. nevropsihiatrije, ki je nasprotnega udeleženca pregledala in podala mnenje.

7. Na podlagi slednjega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje zadržanja v skladu s 74. členom ZDZdr, saj ima nasprotni udeleženec duševno motnjo paranoidno shizofrenijo in disocialno osebnostno motnjo, zaradi katere ima moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Izvedenka je zaključila, da slednjega ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.

8. Do slednjega je nasprotni udeleženec nekritičen, saj tudi v pritožbi minimizira konflikte oz. napade na zaposlene in odgovornost za svoje ravnanje v celoti pripisuje osebju, pri tem pa poudarja, da je po prihodu iz zdravstvene ustanove, v kateri je bil od 21. 12. 2022 do 10. 1. 2023, sedaj vodljiv, novih incidentov ni bilo, saj so mu tudi povečali terapijo. Sam nasprotni udeleženec pa tudi meni, da v kolikor potrebuje terapijo, za slednjo tudi zaprosi.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi razgovora z nasprotnim udeležencem, zdravstvene dokumentacije in na podlagi zaključkov sodne izvedenke, pravilno zaključilo, da se pri nasprotnem udeležencu vzorec fizično agresivnega vedenja ponavlja, do osebja ostaja neuvideven, prav tako je neuvideven do jemanja terapije in je zato potrebno daljše zadržanje na varovanem oddelku, ko se mu bo postopoma uvajala antipsihotična terapija in bo morda tudi to terapijo sprejel ter se ne bo več počutil ogroženega.

10. Nasprotni udeleženec meni, da je podaljšanje zadržanja za šest mesecev predolgo. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo mnenju izvedenke in nasprotnemu udeležencu zadržanje brez privolitve v varovanem oddelku podaljšalo za čas šest mesecev, saj je nekoliko daljše zadržanje potrebno, da bo nasprotni udeleženec ob rednem jemanju terapije tudi dobil uvid v lastno stanje, nato pa ponovno lahko bival na odprtem oddelku. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi mnenja izvedenke, da je bil nasprotni udeleženec nazadnje v varovanem oddelku zadržan že tri mesece, vendar v ničemer ni prišlo do izboljšanja njegovega psihičnega zdravstvenega stanja ali uvida v svojo zdravstveno stanje, saj je v vmesnem obdobju ponovno prišlo do heteroagresije do delavcev zavoda.

11. Glede na ugotovljeno, je tudi po mnenju sodišča druge stopnje, sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedenki in nasprotnemu udeležencu podaljšalo zadržanje na varovanem oddelku brez privolitve za čas šestih mesecev, v skladu s 77. členom ZDZdr, ker nasprotni udeleženec ni uvideven v svoje ravnanje in zdravljenje ter potrebuje strukturirano okolje varovanega oddelka, saj bi prav neugodne situacije, do katerih bi lahko pripeljala sprememba okolja, pri njem predstavljale ponoven vzvod, da bi fizično reagiral in ponovno napadel osebje zavoda.

12. Sodišče druge stopnje ima v uvidu, da je tovrsten ukrep hud poseg v človekove pravice, predvsem v pravico do osebne svobode, vendar v konkretnem primeru, kot izhaja iz mnenja izvedenke psihiatrične stroke, kot tudi iz celotne listinske dokumentacije, blažji ukrep, glede na obsežne opisane okoliščine, ki izhajajo iz sklepa sodišča prve stopnje, in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne, ne pride v poštev.

13. V kolikor pa bo lečeči psihiater ugotovil, da zadržanje ni več potrebno, se lahko nasprotnega udeleženca odpusti iz varovanega oddelka tudi pred potekom časa, za katerega je sodišče izreklo zadržanje in o tem obvesti sodišče (prvi odstavek 78. člena v zvezi z 71. členom ZDZdr.

14. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.