Jedro

Sodišče bi moralo izhajati iz trditve v predlogu, da je predlagatelj lastnik objekta na naslovu ... . Da bi lahko ugotovilo ali je to res in ker predlagatelj ni navedel podatka o parcelni številki, bi moralo najprej vpogledati v GURS za parcelno številko ter s to preveriti lastništvo. Po pridobitvi podatka o parcelni številki bi videlo, da leži objekt na naslovu ... na parceli št. 87/7, k.o. ... in ne 87/6, k.o. ..., kot je predlagatelj priložil zemljiškoknjižni izpisek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za izbris subjekta vpisa. Iz predloženega izpiska iz zemljiške knjige je ugotovilo, da se nanaša na parcelo št. 87/6 k.o. ..., katere lastnik je predlagatelj do celote. Iz javno dostopnih podatkov GURS izhaja, da na navedeni parceli stoji stavba št. 1471, ki je brez naslova. Predlagatelj ni dokazal, da je lastnik objekta na naslovu ..., ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa, kar pomeni, da ni dokazal, da je upravičeni predlagatelj.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je lastnik zemljišč parc. št. 87/6, 87/7 in 89/12 k.o. ..., kar izhaja iz priloženih izpiskov iz zemljiške knjige. Na parcelah stojita dva objekta št. 1470 in 1471, ki sta po načelu povezanosti zemljišča in objekta nedeljiva, kar pomeni, da je hkrati z lastništvom parcel tudi lastnik objektov. Objekt št. 1470 je enostanovanjska stavba, ki ima naslov ..., medtem, ko je objekt št. 1471 pomožni objekt brez samostojnih priključkov na infrastrukturo in ne more imeti lastnega naslova. Iz tega izhaja, da je lastnik treh parcel in dveh objektov, ki kot zaključena celota predstavljajo poslovno stanovanjski kompleks na naslovu ... .

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu s prvim in drugim odstavkom 433. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je upravičeni predlagatelj postopka izbrisa oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Upravičeni predlagatelj mora predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz prvega odstavka tega člena.

5.Predlagatelj je predlagal izbris subjekta vpisa na naslovu ... in zatrjeval, da je lastnik objekta na tem naslovu. Kot dokaz je predložil zemljiškoknjižni izpisek za parcelo št. 87/6, k.o. ... . Sodišče prve stopnje je brez sence dvoma sledilo zemljiškoknjižnemu izpisku in v podatkih GURS poizvedovalo kaj leži na tej parceli. Presoja bi morala biti pravzaprav obratna. Izhajati bi moralo iz trditve v predlogu, da je predlagatelj lastnik objekta na naslovu ... . Da bi lahko ugotovilo ali je to res in ker predlagatelj ni navedel podatka o parcelni številki, bi moralo najprej vpogledati v GURS za parcelno številko ter s to preveriti lastništvo. Po pridobitvi podatka o parcelni številki bi videlo, da leži objekt na naslovu ... na parceli št. 87/7, k.o. ... in ne 87/6, k.o. ..., kot je predlagatelj priložil zemljiškoknjižni izpisek. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da je (med drugim) lastnik zemljišča 87/7, k.o. ..., da na tej stoji objekt št. 1470 in da je to stavba, ki ima naslov ... .

6.Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je predlagatelj predložil zemljiškoknjižni izpisek za napačno parcelo št. 87/6 k.o. ... in če ne bi samo vpogledalo v zemljiško knjigo, pozvati predlagatelja na predložitev zemljiškoknjižnega izpiska za pravilno parcelo št. 87/7, k.o. ... . Ker tega ni storilo, temveč je zavrglo predlog, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg. Ker sodišče druge stopnje ni moglo samo odpraviti ugotovljene kršitve, kajti pozivanje na dopolnitev nepopolnega predloga je naloga sodišča prve stopnje, je ugodilo pritožbi predlagatelja, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

7.V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o predlogu, upoštevaje stališča v tem sklepu.