Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 6/2009

ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.6.2009 Upravni oddelek

zemljiški kataster mejna obravnava urejanje in evidentiranje meje
Upravno sodišče
1. junij 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih, je tožnica preklicala podpis, dan na mejni obravnavi, z utemeljitvijo, da ji je bil dokument predstavljen na način, ki ni omogočal vednosti o vseh relevantnih podatkih v zvezi z izmero predmetnega zemljišča, na ustni obravnavi pa je izjavila le, da se z mejo ne strinja. Tudi v tožbi tožnica ni podala konkretnih navedb, ki bi bile lahko relevantne za drugačno odločitev sodišča. V situaciji, ko v upravnem postopku urejanja meje po določbah ZENDMPE meja še vedno ostane sporna, je edina možna rešitev, da se sproži sodni postopek ureditve meje, upravni postopek ureditve meje po ZENDMPE pa se v tem primeru ustavi (6. odstavek 29. člena ZENDMPE).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v katastrski občini ... meje med parcelama 98/2, 1158/1 ter parcelami 98/3, 98/4, 97/2, 98/1, 99/2, 80, 86/1, 86/3, 90/1, 90/2, 91, 93/1, 93/2, 100/1, 100/2, 100/3, 107, 108/1, 109, 110, 111/1, 112, 113/1, 113/2, 117/1, 117/3, 149/1, 149/5, 1210 in 1204/3 uredijo po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot je razvidno iz grafičnega dela izreka te odločbe; odebeljene linije v črni barvi prikazujejo urejene meje (1. točka izreka) ter v 2. točki izreka navedel, da stroškov postopka ni. Iz obrazložitve izhaja, da je predstavnik geodetskega podjetja A. d.o.o. po pooblastilu B.B. in Občine Domžale dne 26. 6. 2006 na Območni geodetski upravi Ljubljana vložil zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje št. 02112-721/2006-1 za parcele 98/2, 1158/1 in 1210, v katastrski občini .... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00, 87/02-SPZ in 47/06-ZEN) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04), izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. Po preizkusu zahteve v skladu s 25. členom ZENDMPE geodetska uprava ni zavrnila oziroma zavrgla zahteve. Pisne izjave na podlagi 26. člena ZENDMPE, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, so podali vsi lastniki parcel, razen tožnice. Tožnica se je dne 25. 10. 2006 udeležila ustne obravnave, vendar se ni strinjala s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Meja med parcelama 90/1, 90/2 in parcelo 1158/1, k.o. ... je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopni organ je zato v skladu z 29. členom ZENDMPE pozval tožnico, naj v roku 30 dni po prejemu poziva sproži sodni postopek ureditve meje. Ker tožnica sodnega postopka v postavljenem roku ni sprožila in o tem obvestila Geodetske uprave Ljubljana-Pisarna Domžale, se po 5. odstavku 29. člena ZENDMPE šteje, da soglaša s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil. V obrazložitvi navaja, da pritožnica sicer pravilno opozarja na pomanjkljivosti postopka pred izdajo izpodbijane odločbe, toda ob tem je pomembno, da je prvostopenjski organ po vložitvi pritožbe pomanjkljivosti odpravil, in da zato niso mogle vplivati na zakonitost odločbe. Prvostopni organ je namreč po vložitvi pritožbe postopek na podlagi 243. člena ZUP dopolnil s pozivom pritožnici k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (dopis št. 02112-721/2006 z dne 15. 11. 2007, ki je bil pritožnici vročen dne 16. 11. 2007), v skladu z 29. členom ZENDMPE, ki se v tem postopku uporablja na podlagi prehodne določbe 162. člena ZEN. Ker pritožnica temu pozivu (kljub opozorilu, da se bo sicer v skladu s 5. odstavkom 29. člena ZENDMPE štelo, da se s potekom meje, kot je bila označena na podlagi mejne obravnave, strinja) ni sledila, je prvostopni organ lahko po napotilu iz 3. odstavka 243. člena ZUP odločil, da bo ravnal po 245. členu ZUP in izpodbijane odločbe ne bo nadomestil z novo odločbo, ampak bo pritožbo poslal v pristojno odločanje pritožbenemu organu. Ker pa so bile z navedeno dopolnitvijo postopka v celoti sanirane pomanjkljivosti iz postopka pred izdajo prvostopne odločbe, pritožnica pa v pritožbi tudi sama ni navajala drugih očitkov, je pritožbeni organ ugotovil, da je izpodbijana odločba (po odpravi pomanjkljivosti) pravilna in zakonita. Pritožnica je v ugovoru na poslani poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (njen dopis z dne 28. 11. 2007) sicer navajala, da poziv šteje za brezpredmeten, ker bi ji moral biti poslan v mesecu dni od udeležbe na ustni obravnavi z dne 25. 10. 2006, ne pa šele 16. 11. 2007, vendar za takšno njeno stališče v določbah ZENDMPE ni pravne podlage. V 1. odstavku 29. člena ZENDMPE je namreč določen zgolj 30-dnevni rok, v katerem mora lastnik po pozivu upravnega organa sprožiti sodni postopek ureditve meje, ni pa določeno, da bi moral upravni organ svoj poziv lastniku poslati v 30-ih dneh od ustne obravnave. Ker pritožnica v 30-dnevnem roku od poziva prvostopnega organa sodnega postopka ni sprožila, je prvostopni organ upravičeno štel, da je nastopila pravna fikcija iz 5. odstavka 29. člena ZENDMPE, po kateri se šteje, da soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilnosti v postopku ureditve meje na parcelah št. 90/1 in 90/2 v katastrski občini .... Navaja, da se je postopek začel 18. 4. 2006. S sestro sta bili vprašani, če se strinjata, da gre meja po zidu. Nihče od odgovornih tedaj ni povedal, kaj je bistveno pri poteku postopka, kdo so ljudje, ki so bili udeleženi in koga zastopajo. Ni jima bila dana možnost, da bi povedali, kje meja poteka. Rečeno je bilo, da se mudi in se bodo dela začela. S sestro sta podpisali pod pritiskom, o poteku postopka pa tudi nista dobili zapisnika. Sama je 30. 6. 2006 svoj podpis umaknila. Ustna obravnava je bila 25. 10. 2006 v Domžalah. Na njej ni bil prisoten svetovalec B.B., ki je postopek vodil, in ing. C.C., ki naj bi tisti dan moral na urgenco. Ustna obravnava je bila vodena tako, da ni imela možnosti povedati svojega mnenja o poteku meje in svojih argumentov. V družinskem arhivu hrani materialne in pisne dokaze, da meja ni potekala po zidu hiše. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranke z interesom v tem upravnem sporu B.B. in Občina Domžale odgovora na tožbo nista podali.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna ureditev meje med parc. št. 1158/1, k.o. ..., in parc. št. 90/1 in 90/2 v isti katastrski občini, z uporabo pravne fikcije strinjanja z mejo, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ker tožnica, ki se z označeno mejo ni strinjala tudi po opravljeni ustni obravnavi, ni sprožila sodnega postopka ureditve meje (5. odstavek 29. člena ZENDMPE).

Nesporno je, da se je tožnica udeležila mejne obravnave dne 18. 4. 2006, na kateri je tudi podpisala zapisnik, nato pa dne 30. 6. 2006 svoj podpis preklicala. Dne 25. 10. 2006 je bila zato povabljena na ustno obravnavo, na kateri je izjavila, da se z mejo ne strinja. Iz zapisnika ustne obravnave, niti iz podatkov v upravnih spisih do izdaje prvostopne odločbe z dne 2. 10. 2007, ne izhaja, da je prvostopni organ ravnal po 1. in 2. odstavku 29. člena ZENDMPE. Po citiranih določbah, v primeru, če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30-ih dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter priložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka. Poziv se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči. V obeh primerih pa je potrebno stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožijo sodnega postopka.

Čeprav je prvostopni organ izdal odločbo kljub navedeni pomanjkljivosti, na katero je tožnica opozorila v pritožbi z dne 5. 11. 2007, pa je nato ravnal po določbi 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-U.P.B., 105/06-ZUS-1, 126/07, v nadaljevanju ZUP). Po citirani določbi v primeru, če organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek (1. odstavek). Prvostopni organ je tožnico z dopisom z dne 5. 11. 2007 (ki ga je prejela dne 16. 11. 2007) pozval, da v roku 30 dni od prejema oziroma vročitve poziva pri pristojnem sodišču sproži sodni postopek ureditve meje, sicer se bo štelo, da v skladu s 5. odstavkom 29. člena ZENDMPE z mejo soglaša. Tožnica po prejemu poziva sodnega postopka v postavljenem roku ni sprožila, zaradi česar je prvostopni organ pustil izpodbijano odločbo v veljavi ter v skladu s 3. odstavkom 243. člena ZUP poslal pritožbo s spisom v reševanje drugostopnemu organu (245. člen ZUP).

Po presoji sodišča je odločba prvostopnega organa, potrjena z odločbo drugostopnega organa, izdana v skladu z zakonom, tožbeni ugovori pa niso utemeljeni. Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih, je tožnica preklicala podpis, dan na mejni obravnavi, z utemeljitvijo, da ji je bil dokument predstavljen na način, ki ni omogočal vednosti o vseh relevantnih podatkih v zvezi z izmero predmetnega zemljišča, na ustni obravnavi pa je izjavila le, da se z mejo ne strinja. Tudi v tožbi tožnica ni podala konkretnih navedb, ki bi bile lahko relevantne za drugačno odločitev sodišča. V situaciji, ko v upravnem postopku urejanja meje po določbah ZENDMPE meja še vedno ostane sporna, je edina možna rešitev, da se sproži sodni postopek ureditve meje, upravni postopek ureditve meje po ZENDMPE pa se v tem primeru ustavi (6. odstavek 29. člena ZENDMPE).

Sodišče glavne obravnave ni opravljalo, ker je presodilo, da je sicer dejansko stanje med tožnico in toženko sporno, vendar tožnica (zgolj pavšalno) navaja, da razpolaga z dejstvi in dokazi, ki jih sodišče v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1 - po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze le, če obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta) ne bi moglo upoštevati in tudi ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev (2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia