Jedro

Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prvostopni organ očitno kršil določbe Zakona o matičnih knjigah, ko je štel potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 za relevanten izpisek iz uradne evidence oziroma za javno listino o zakonitem priznanju očetovstva, na podlagi katere bi lahko skladno z 21. členom ZMK vpisal pokojnega A.A. kot revidentovega očeta. Pravilna je tudi nadaljnja presoja, da je treba zakonitost priznanja očetovstva ocenjevati po tedaj veljavnih predpisih, torej določbah Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki, ki je zahteval za zakonito priznanje očetovstva tudi soglasje matere. Tako soglasje pa v obravnavanem primeru iz navedenega potrdila ni razvidno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26. 10. 2001. S to odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti odločila, da se črta zaznamba o priznanju očetovstva pri vpisu rojstva tožnika v rojstni matični knjigi ..., letnik 1944. Odločila je tudi o drugih vloženih pravnih sredstvih, česar pa tožnik v upravnem sporu ni izpodbijal. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke, da se lahko zaznamba o priznanju očetovstva v rojstni matični knjigi črta na podlagi določbe drugega odstavka 274. člena v zvezi z 275. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je bil očitno prekršen materialni zakon, in sicer Zakon o matičnih knjigah – ZMK (Ur. l. SRS, št. 2/87 ter Ur. l. RS, št. 28/95 in 84/00). Tožnik namreč k predlogu za vpis očeta v rojstno matično knjigo ni predložil take listine, kot jo za spremembo vpisa v rojstni matični knjigi zahtevajo določbe ZMK.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi. Navaja, da potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948, ki ga je predložil k predlogu za vpis očetovstva v rojstno matično knjigo, pomeni, da je pokojni A.A. uradno priznal tožnikovo očetovstvo. Vztraja pri stališču, da je tožena stranka prekoračila pooblastila, ki jih ima na podlagi Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku istega člena pa, da se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali revizije po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 95. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekal tudi preizkus te revizije.

8. V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je lahko tožena stranka v skladu z določbami drugega odstavka 274. in 275. člena ZUP po uradni dolžnosti odločila, da se črta zaznamba o priznanju očetovstva v rojstni matični knjigi in, če pri tem tožena stranka ni prekoračila zakonskih pooblastil, ki jih je tedaj imela po določbi 9. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM (Ur. l. RS, 47/97, 60/99 in 119/00). Zato je bilo treba ugotoviti, ali je bil pri vpisu priznanja očetovstva v rojstno matično knjigo res očitno prekršen ZMK kot materialni predpis iz drugega odstavka 274. člena ZUP. Sodišče prve stopnje je namreč iz upravnih spisov ugotovilo, revizijsko sodišče pa je vezano na tako ugotovljeno dejansko stanje, da je revident (tožnik) v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v ... zatrjeval, da je nezakonski sin pokojnega A.A. in je zato bil napoten na pot civilne pravde. Ne glede na napotitev na pravdo, pa je na podlagi overjene fotokopije potrdila Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 (s katerim je navedeni organ potrdil, da je A.A. priznal revidentovo očetovstvo), pri matičnem uradu Upravne enote ... izposloval vknjižbo pokojnega A.A. kot svojega nezakonskega očeta.

9. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje za rešitev obravnavanega upravnega spora pravilno uporabilo ZMK, Temeljni zakon o razmerjih med starši in otroki (Ur. l. FLRJ, št. 104/47) in ZUP kot relevantno materialno pravo. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prvostopni organ očitno kršil določbe ZMK, ko je štel potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 za relevanten izpisek iz uradne evidence oziroma za javno listino o zakonitem priznanju očetovstva, na podlagi katere bi lahko skladno z 21. členom ZMK vpisal pokojnega A.A. kot revidentovega očeta. Pravilna je tudi nadaljnja presoja, da je treba zakonitost priznanja očetovstva ocenjevati po tedaj veljavnih predpisih, torej določbah Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki, ki je zahteval za zakonito priznanje očetovstva tudi soglasje matere. Tako soglasje pa v obravnavanem primeru iz navedenega potrdila ni razvidno. Zaradi navedene očitne kršitve materialnega predpisa je zato tudi po presoji revizijskega sodišča obstajala zakonita podlaga iz drugega odstavka 274. in 275. člena ZUP za uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, saj je bila tožena stranka tedaj na podlagi prvega odstavka 9. člena ZODPM tudi stvarno pristojna za nadzorstvo nad izvajanjem predpisov tudi s področja matičnih knjig in o splošnem upravnem postopku. Zato revizijsko sodišče zavrača tudi revizijske ugovore o prekoračitvi pooblastil tožene stranke.

10. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno.