Jedro

Ob navedenih dejanskih materialnopravnih razlogih je pravilen dokazni zaključek sodišča v 18. točki obrazložitve, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi delodajalčeve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 25. 12. 2021, zaradi česar je podan razlog za odklonitev pravice po 5. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Šele od vročitve oziroma natančneje z naslednjim dnem po vročitvi nastopijo polni učinki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca in delavca, mag. Marijan Debelak, Komentar k 88. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 13. 6. 2022 in odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 22. 3. 2022 ter da se zadeva vrne tožencu v novo upravno odločanje, v katerem je toženec dolžan tožnici v 15 dneh izdati odločbo, s katero ji bo priznal pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko bi ji v obdobju od 25. 12. 2021 do 18. 4. 2022 posamezni zneski nadomestila morali biti izplačani. Hkrati je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3.V novem postopku je priča A. A. potrdila, da je 24. 12. 2021 po polnoči prejela elektronsko pošto s tožničino izredno odpovedjo, jo prebrala ter jo posredovala namestniku. Sodišče zmotno zaključuje, da dejstvo ni pomembno, ker vročitev po elektronski pošti ni vročitev na način, ki ga predvideva ZDR v 88. členu, ter da zato tožničina izredna odpoved ni veljavna. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo glede vročanja, ob čemer stališča ni ustrezno obrazložilo, kar predstavlja procesno kršitev. Sodišče se ni opredelilo do trditve, da je tožničina vročitev pravilna. O ustavnosti četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 je odločalo Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20 z dne 16. 3. 2017. Bistven predpogoj za uresničevanje pravice do sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, je seznanjenost z odpovedjo. V tem postopku se je dokazalo neprerekano dejstvo, da je direktorica 24. 12. 2021 prejela tožničino elektronsko pošto z izredno odpovedjo in jo prebrala. Tudi če ne bi bila tožničina izredna odpoved vročena po ZDR-1 kot trdi sodišče, se je delodajalec seznanil z izredno odpovedjo in slednja samo zaradi domnevno nepravilne vročitve ne more biti nezakonita. Ker je bila izredna odpoved tožnice veljavno podana, mora biti upoštevna. Bistvena mora biti seznanitev s pisanjem, ne pa morebitna napaka v vročanju. Sodišče se zmotno ni ukvarjalo s trditvijo tožnice o pravilnem vročanju po elektronski pošti ter posledično s pravno razlago praviloma osebno v prostorih delodajalca oziroma s priporočeno pošiljko s povratnico glede na razlagalne dokumente. Danes vsa komunikacija v poslovnih procesih poteka preko elektronske pošte. To, da ta način vročitve ni predviden tudi za vročanje odpovedi, je pravna praznina, ki je zakonodajalec ni uredil. Potrebno bi bilo uporabiti analogijo a simile ad simile, ker je vročitev po elektronski pošti podobna tako vročitvi osebno v prostorih delodajalca, kot vročitvi s priporočeno pošiljko s povratnico. Tudi pri priporočeni pošiljki s povratnico nihče ne preverja, ali jo je naslovnik prebral ali ne. Direktorica delodajalca je na zaslišanju potrdila, da je elektronsko pošto prebrala in se seznanila z njeno vsebino. Med tožnico in direktorico delodajalca je že pred podajo izredne odpovedi s strani tožnice potekala komunikacija po elektronski pošti. Tožnica je upravičeno verjela, da bo z vročitvijo po elektronski pošti izredno odpoved zakonito in pravilno vročila. Roki za podajo odpovedi so izredno kratki, saj mora delavec v primeru izredne odpovedi zbrati določene podatke in dokazila in jih poslati Inšpektoratu RS za delo kot delodajalcu, ki se dodeli primeren rok za izpolnitev zahtev. Z neupoštevanjem podobnosti elektronske pošte, ki je praktično ne moreš blokirati in izigrati vročanja, bi bilo šibkejši stranki odvzeto pomembno orodje pred močnejšim delodajalcem. Tožničin delodajalec je ob vročitvi vabila na zagovor tožnici prepovedal opravljati delo, ji odvzel službeno kartico za vstop v podjetje in prepovedal vstopati v njegove poslovne prostore. Iz tega razloga tožnica ni izročila izredne odpovedi osebno. Tožnica vztraja, da je njena izredna odpoved pričela učinkovati pred delodajalčevo, to je 24. 12. 2021 napram 25. 12. 2021 ter da je njen tožbeni zahtevek utemeljen.

8Posledica citirane ustavne odločbe je, da se mora tudi vročitev, ki je tudi neustrezno opredeljena kot vročitev s priporočeno pošiljko s povratnico, opraviti po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih v pritožbi zatrjuje tožnica.

6.Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 13. 6. 2022 v zvezi z odločbo ZRSZ št. ... z dne 22. 3. 2022, s katero je bil zavrnjen tožničin zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

7.Sodišče je v tem socialnem sporu že odločalo s sodbo V Ps 770/2022 z dne 15. 12. 2022, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, na vrnitev zadeve tožencu v ponovno upravno odločanje ter odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka. Pritožbeno sodišče je s sklepom Psp 75/2023 z dne 4. 10. 2023 pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je menilo, da je sodišče prve stopnje zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami, v nadaljevanju ZDR-1) preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi (pogodbe o zaposlitvi) ni več, ker je le-ta prenehala veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pritožbeno sodišče je naložilo sodišču, da ugotovi, kdaj je bila delodajalcu tožničina izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, ali je bila veljavna in kdaj je začela učinkovati.

Zveza:

8.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno tolmačenje določila 88. člena v zvezi z 87. členom ZDR-1. Sodišče se je v sodbi argumentirano opredelilo do vseh nosilnih pravnih naziranj tožnice, tožničino razlogovanje o pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu, pa je posledica tožničine zmotne razlage materialnega prava.

9.Osnovni pogoj za veljavnost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, da je izražena v ustrezni pisni obliki in vsebini. Določilo 87. člena ZDR-1 za veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapoveduje obličnost. Da začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkovati, mora biti izražena v pisni fizični obliki in vročena nasprotni stranki na zakonsko določen način (88. člen ZDR-1).

10.Tudi pravilno pisno izražena odpoved učinkuje šele, če je in ko je vročena drugi stranki. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne sme vročati po elektronski poti, saj ZDR-1 elektronskega vročanja izrecno ne ureja. Gre za enostransko izjavo volje, ki ni veljavna, če je izrečena ustno, po telefonu ali v elektronski obliki, po sporočilu SMS ali elektronski pošti, tudi če elektronsko obliko zagotavlja in njeno uporabo predpisuje delodajalec. Sodišče v 11. točki obrazložitve izpostavi, da nenazadnje tudi izpovedba direktorice delodajalca potrjuje, da nimajo prakse, da bi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pošiljali po elektronski pošti. Tudi tožnici so izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročili priporočeno po pošti.

11.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do tožničine trditve o elektronskem vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve opredelilo do zakonsko sprejemljivih načinov vročitve in pojasnilo, zakaj vročitev tožničine izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po elektronski pošti to ni. Tako mora ostati neuspešna pritožbena trditev, da gre v drugem odstavku 88. člena ZDR-1 za zakonsko praznino, ki bi jo moralo sodišče zapolniti z analogijo in vročitev po elektronski pošti enačiti z vročitvijo osebno v prostorih delodajalca.

12.Možnost zadržanja učinkovanja v posebnem primeru iz 113. člena ZDR je odvisno od vročitve in s tem začetkom učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nastopijo s samo odpovedjo, temveč se vežejo na njeno vročitev. Za ta spor je neustrezno tožničino sklicevanje na ustavno odločbo U-I-200/15-21, Up-936/15-20, saj ne problematizira vsebine, ki je predmet tega spora.

Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 63, 63/2, 63/2-5 Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 24a, 24a/1 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 85, 87, 88, 88/2, 113 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 353

13.Ob navedenih dejanskih materialnopravnih razlogih je pravilen dokazni zaključek sodišča v 18. točki obrazložitve, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi delodajalčeve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 25. 12. 2021, zaradi česar je podan razlog za odklonitev pravice po 5. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD.

14.Upoštevajoč obrazloženo, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15.Če tožnica na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa lahko iz obrazložitve odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče pri njegovi obrazložitvi.

-------------------------------

Pridruženi dokumenti:*

1Po stališču pritožbenega sodišča, je tožnica še v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za 30 dni, poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato delovno razmerje takrat še ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi delodajalca.

2Pisna oblika je določena zaradi varstva interesov pogodbenih strank in javnega interesa, mag. Biserka Kogej Dmitrovič; Komentar k 87. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana.

3mag. Marijan Debelak; Komentar k 88. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana.

4mag. Biserka Kogej Dmitrovič; Komentar k 87. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana. Ureja ga ZJU za javne uslužbence, ki pa izrecno izključuje možnost vročanja sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po elektronski poti (prvi odstavek 24.a člena ZJU).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

5mag. Biserka Kogej Dmitrovič; Komentar k 87. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana.

6Drugače kot v 85. členu ZDR-1, ki v zvezi s pisnim opozorilom na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi ter v zvezi s pisno seznanitvijo z očitanimi kršitvami oziroma očitanim razlogom nesposobnosti ne določa izrecno postopkov vročitve, je v vseh primerih izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi določena dolžnost vročitve odpovedi drugi stranki v pogodbenem razmerju; mag. Marijan Debelak, Komentar k 88. členu ZDR-1, Sara Bagari (et. l.), Komentar ZDR-1, Lexpera, GV Založba 2024, Ljubljana.

7Osnovni pogoj za veljavnost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, da je izražena v ustrezni pisni obliki in vsebini.

8Za ta spor je neustrezno tožničino sklicevanje na ustavno odločbo U-I-200/15-21, Up-936/15-20, saj ne problematizira vsebine, ki je predmet tega spora.