Jedro

Sodišče prve stopnje je povzelo kakšen tožbeni zahtevek uveljavlja tožeča stranka v nasprotni tožbi: da je dolžna tožena stranka izstaviti notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - izbrisno dovoljenje, da izrecno in nepogojno dovoljuje pri nepremičninah vknjižbo izbrisa maksimalne hipoteke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje se je z v uvodu navedenim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v zadevi (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa bo zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka 3. 10. 2024 na naroku v zadevi I Pg 20/2021 zaradi dopustitve izvršbe vložila (nasprotno) tožbo zoper toženo stranko zaradi izdaje zemljiškoknjižno sposobne listine - izbrisnega dovoljenja za vknjižbo izbrisa maksimalne hipoteke pri nepremičninah. Tožbeni zahtevek se nanaša na izbris zastavne pravice na nepremičninah, ki ležijo na območju sodišča v Novem mestu.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da tožena stranka po nasprotni tožbi zahteva s hipotekarno tožbo poplačilo terjatve iz zastavljenih nepremičnin na podlagi vknjižene maksimalne hipoteke, tožeča stranka po nasprotni tožbi pa trdi, da je pravni prednik tožene stranke po nasprotni tožbi obljubil izstavitev izbrisne pobotnice, torej zemljiškoknjižno sposobne listine, na podlagi katere bo mogoč izbris maksimalne hipoteke. S hipotekarno tožbo se zahteva poplačilo terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, predmet nasprotne tožbe pa je vprašanje veljavnosti maksimalne hipoteke, pri čemer je tožbeni zahtevek postavljen kot dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne sposobne listine. Ni pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da naj bi se zahtevek po nasprotni tožbi nanašal na stvarno pravico (zastavno pravico - maksimalno hipoteko). Tožeča stranka v nasprotni tožbi postavlja čisti dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižno sposobne listine, gre za obligacijski zahtevek na izstavitev listine in ne morebiti za vprašanje veljavnosti hipoteke, kar bi predstavljalo ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje izpolnitve procesnih pogojev za nasprotno tožbo, vendar to ni odločilno v tem pritožbenem postopku. Odločilno je katero sodišče je krajevno pristojno za obravnavo (nasprotne) tožbe: ali Okrožno sodišče v Novem mestu kot izključno krajevno pristojno po legi nepremičnine ali Okrožno sodišče v Celju kot splošno krajevno pristojno zaradi koneksnosti z že obravnavano hipotekarno tožbo po sedežu prvotne tožene stranke, sedaj tožeče stranke po nasprotni tožbi.

5.Sodišče prve stopnje je povzelo kakšen tožbeni zahtevek uveljavlja tožeča stranka v nasprotni tožbi: da je dolžna tožena stranka izstaviti notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - izbrisno dovoljenje, da izrecno in nepogojno dovoljuje pri nepremičninah vknjižbo izbrisa maksimalne hipoteke (prva točka obrazložitve sklepa). To ni sporno. Oprlo se je na prvi odstavek 57. člena ZPP o izključni krajevni pristojnosti sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, za sojenje v sporih o stvarnih pravicah (četrta točka obrazložitve sklepa). Nato je ugotovilo, da se tožbeni zahtevek nanaša na izbris zastavne pravice na nepremičninah (peta točka obrazložitve sklepa).

6.Tožeča stranka utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na izbris zastavne pravice. Ta ugotovitev implicira, da gre v zadevi za spor o stvarnih pravicah. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je zahtevek postavljen kot dajatveni na izstavitev zemljiškoknjižno sposobne listine, da gre za obligacijski zahtevek in ne za zahtevek v sporu o stvarni pravici. Ne gre za izbrisno tožbo po specialnih zemljiškoknjižnih pravilih, ki je stvarnopravna tožba.

7.Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo prvi odstavek 57. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje ne more glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi tožeče stranke in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354 člena ZPP v zvezi s 3. točko 365 člena ZPP).

8.V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje obravnava (nasprotno) tožbo kot stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.

-------------------------------

(1) Sodba VSL II Cp 436/2023, sodba in sklep VSL II Cp 2244/2010, sklep VSL II Cp 2073/2009, sodba in sklep VSL I Cp 1617/2015, sodba in sklep VS RS II Ips 269/2015, sodba VSL II Cp 1932/2020, sodba VSL I Cp 541/2020.

(2) Sklep VSK I Cp 241/2018. V sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ter zaradi motenja posesti se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih (drugi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so sicer pristojna da sodijo okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta (sedma točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 57

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.