Jedro

Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196 člena KZ-1 je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila in predlagala, da pritožbeno sodišče upošteva njeno slabo zdravstveno stanje in razloge, zakaj je bila obsojena za kaznivo dejanje. Poleg tega, da se pritožnica sklicuje na razloge, zavzete v sklepih VSL Cst 431/2015, Cst 341/2014 in Cst 205/2012, navaja še, da bi moralo sodišče ugotoviti, ali so bila kazniva dejanja storjena iz koristoljubja, na škodo tujega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru je opozorila na razloge višjega sodišča v sklepih Cst 431/2015, Cst 809/2016 in Cst 39/2018. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je pritožbi ugodilo na podlagi pritožbenega razloga iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je dolžničin predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196/1 členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki še ni izbrisano. Odločitev je sprejelo na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in na podlagi podatkov iz kazenske evidence (IKE; glej pd 53).

7. Ovira za začetek postopka odpusta obveznosti je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu (1. točka drugega odstavka 399. člena v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZFPPIPP). Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196/1 KZ-1,1 za katerega je bila dolžnica pravnomočno obsojena, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Izpodbijana odločitev je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker ni pojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bila dolžnica obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za odpust obveznosti, pri tem pa upošteva sodbo kazenskega sodišča, ki je že v spisu (pd 60). Te sodbe sodišče prve stopnje pri odločanju še ni upoštevalo, saj jo je pribavilo po vloženi pritožbi. Če bo po preučitvi sodbe štelo, da je bila dolžnica obsojena za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, naj sodišče v razlogih sklepa odgovori tudi na dolžničine pritožbene trditve in pravna naziranja.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.