Jedro

Sklep o prekinitvi postopka, s katerim ni odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, je procesni sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prekinil postopek odloga izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom do pravnomočne rešitve sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Tožnico je napotil, da mora pri pristojnem okrajnem sodišču sprožiti postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v njen dom v roku 30 dni od vročitve izpodbijanega sklepa, v nasprotnem primeru pa se bo štelo, da je tožnica predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom umaknila. Odločil je še, da se postopek izvršbe odloži do dokončne odločitve o predlogu za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom ter da stroški niso nastali.

2.Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V njej navaja, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi 104. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1), saj je upravni organ postopek prekinil brez vsebinske presoje predloga. S tem, ko je postopek kar prekinil, ji je odrekel pravico do obravnave in odločanja o njenem predlogu. Takšno ravnanje pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Upravni organ je kršil tudi načela materialne resnice, varstva pravic strank in sorazmernosti. Izpodbijani akt po njenem mnenju presega okvire procesnega akta, saj neposredno vpliva na njene materialne pravice in pravne koristi, ker ji odreka pravico do vsebinske odločitve o njenem predlogu, ji nalaga dodatne obveznosti ter tveganje, da bo njen predlog za odlog izvršbe štet za umaknjen, če ne bo sprožila sodnega postopka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka

3.Tožba ni dovoljena.

4.V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V skladu z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, a le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

5.Iz zgoraj citiranih zakonskih določb izhaja, da sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zakonitosti aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, prav tako ne o zakonitosti tistih aktov, ki v pravni položaj tožnika ne posegajo. Če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje le, če tako določa zakon.

6.V obravnavanem primeru tožnica izpodbija sklep o prekinitvi postopka, s katerim pa ni bilo odločeno o njeni materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre zgolj za procesni sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

7.Na navedeno pravno naravo in učinek izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka prav tako ne morejo vplivati okoliščine, ki jih kot posebne navaja tožnica. Izpodbijani sklep resnično napotuje tožnico, da sproži postopek sodnega odločanja o njenem predlogu za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti izrečenega ukrepa v njen dom, vendar pa s tem še ni prišlo do odločanja o njenih pravicah. GZ-1 predvideva (na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017), da mora biti zavezancem zagotovljena sodna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa v njihov dom. Upravni organ v zvezi s takšnim predlogom stranke ugotavlja le očitno nesorazmernost, ki je vsebinsko opredeljena s taksativno določenimi okoliščinami v tretjem odstavku 104. člena GZ-1.

To predhodno presojo je upravni organ v izpodbijanem sklepu tudi opravil. Dokončne presoje o utemeljenosti tožničinega predloga za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom (kar želi tožnica) pa po veljavni zakonski ureditvi (in zahtevi Ustavnega sodišča) upravni organ sploh ne more opraviti.

8.Sodišče posledično zavrača tožničine navedbe, da je bila zaradi odločitve upravnega organa prizadeta v svoji pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) oziroma do sodnega varstva (23. člen Ustave). O njenem predlogu bo vsebinsko odločalo sodišče, kot to predvideva zakonska ureditev (njenih morebitnih ustavnih spornih vidikov tožnica ne izpostavlja, prav tako jih ne zaznava niti sodišče), zato ni nobenega razloga, da bi o njenem predlogu vsebinsko odločalo še upravno sodišče v upravnem sporu.

9.Sklep o prekinitvi postopka lahko pomeni določeno podaljševanje upravnega postopka, v zvezi s katerim je izključena siceršnja možnost pravnih sredstev za pospešitev upravnega postopka (pritožbe zaradi molka organa). V zvezi s tem pa sodišče poudarja, da ima prizadeta stranka zaradi posledic takega podaljševanja na voljo možnosti sodnega varstva, ki zagotavljajo varstvo ustavne pravice do odločanja v razumnem roku, pa tudi drugih ustavnih pravic strank, ki bi bile s predolgim trajanjem postopka prizadete. Tako je mogoče sprožiti upravni spor zaradi molka uprave v primeru, da organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so bila v tem postopku že uporabljena redna ali izredna pravna sredstva (razen če je bil postopek ustavljen, tretji odstavek 28. člena ZUS-1), saj prekinitev upravnega postopka na to ne vpliva.

10.Izpodbijani sklep torej ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni niti eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1), zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka

11.Sodišče je tožbo zavrglo, zato je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, odločilo, da tožeča stranka nosi svoje stroške tega sodnega postopka.

-------------------------------

1Predlog GZ-1, prva obravnava št. EVA: 2020-2550-0059, str. 179.