Jedro

„Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika, zato za priznanje izgubljenega dobička priči ni materialnopravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati priči D. C., stroške prihoda na sodišče v znesku 34,00 EUR v roku 15-tih dni na njegov osebni račun št. SI 000, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da priči povrne njene stroške prihoda na sodišče v znesku 291,00 EUR.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da priča D. C. ni z ničemer izkazal, da mu je s pričanjem na obravnavi nastala škoda v obliki izgubljenega zaslužka v višini 257,00 EUR. Priča je upokojenec in prejema pokojnino. Ta je enaka ne glede na to, ali je priča pričala ali ne. Zaradi zaslišanja prič poslovanje podjetja ni trpelo. Utemeljevanje izgube priče s sklicevanjem na dobiček iz poslovanja iz leta 2011 ne more biti upoštevno. Dobiček podjetja je odvisen od poslovanja podjetja ter od tega ali skupščina družbe sprejmem sklep o razdelitvi dobička.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožeča stranka v svojem pritožbenem predlogu predlaga razveljavitev celotnega sklepa, ki določa njegovo obveznost povračila stroškov priči. Izpodbijani sklep določa povrnitev potnih stroškov priče v znesku 34,00 EUR in povrnitev pričinega izgubljenega zaslužka v znesku 257,00 EUR. Odločitev o pričinih potnih stroških tožeča stranka v svoji pritožbi substancirano ne prereka. Ker je do teh stroškov priča upravičena v skladu s prvim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ker so pravilno obračunani v skladu z določili 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), je pritožba tožeče stranke v tem delu neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in v tem delu potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

5. Tožeča stranka pa utemeljeno izpodbija priznanje pričinih stroškov izgubljenega zaslužka oziroma dobička. Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Iz določbe 12. člena Pravilnika pa izhaja, da gre pri zaposlenih za pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela, pri samostojnih podjetnikih posameznikih in fizičnih osebah, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, pa gre za povrnitev izgubljenega zaslužka, ki se v skladu s 14. členom Pravilnika odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do njegove povrnitve. „Izgubljeni zaslužek“ pojmovno pomeni tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi izostala zaradi pristopa na sodišče. Zaslužek torej pojmovno ni enak dobičku družbenika. Upravičenja priče do dobička omenjeno določilo ZPP in Pravilnika ne predvidevata. Takšno upravičenje ne izhaja niti iz analogne uporabe določbe iz 14. člena Pravilnika, ki določa način opredelitve izgubljenega zaslužka (iz naslova opravljanja dela) samostojnega podjetnika posameznika in osebe, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic v samostojni dejavnosti. Ker je pritožbeni očitek, da za priznanje izgubljenega dobička ni materialnopravne podlage, utemeljen, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremeniti (3. točka 365. člena ZPP).