Jedro

V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 6. 7. 2023 za razširitev začasne odredbe, da se drugotožencu prepove odtujitev in obremenitev premičnine – čolna [...] (I. točka izreka). Sklenilo je še, da tožeča stranka sama krije stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila s pravnomočnim sklepom z dne 29. 6. 2021 ugotovljena verjetnost vtoževane terjatve zaradi plačila odškodnine 3,922.878,70 EUR s pripadki, saj sta toženi stranki odgovorni upoštevaje 263. člen Zakona o gospodarskih družbah, [...]. Tekom postopka je prišlo do spremembe okoliščin, saj je že izdana sodba, s katero je sodišče zavrnilo vtoževani zahtevek. Sodba sicer še ni pravnomočna, kar z verjetnostjo kaže na neobstoj vtoževane terjatve, ki je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, ki mora biti kumulativno podan z drugim pogojem in neobstoj enega pogoja pomeni, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da zgolj dejstvo, da je sodišče izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, še ne pomeni, da terjatev ni z verjetnostjo izkazana. Ob presoji verjetno izkazane terjatve je potrebno upoštevati razloge, zaradi katerih je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek s sodbo, ki še ni pravnomočna in se bo tožeča stranka zoper sodbo pritožila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba je utemeljena že iz razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sicer je v teku konkretna pravdna zadeva, vendar je postopek za izdajo začasne odredbe vendarle samostojen postopek, v katerem se izda sklep o začasni odredbi. V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora zato sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa. Takšnih razlogov v izpodbijanem sklepu ni in jih sodišče druge stopnje ne more preizkusiti. Tožeča stranka se namreč v pritožbi opredeljuje do verjetnosti obstoja terjatve, v sklepu pa zadostnih dejanskih razlogov o tem vprašanju ni. Zato je utemeljen pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker sodišče druge stopnje ni moglo samo odpraviti ugotovljene kršitve, saj bi s tem sodišče podajalo svoje razloge glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe, kar je naloga sodišča prve stopnje, je ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijan sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

5. V novem postopku naj sodišče prve stopnje poda dejanske razloge za zaključek o obstoju verjetnosti terjatve in o ostalem, kar je predmet presoje v postopku za izdajo začasne odredbe ter ponovno odloči o predlogu.

6. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).