Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe A. B., ki ju je vložil njegov zakoniti zastopnik C. Č., oba D., na seji 24. februarja 2011
1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. PRp 983/2008 z dne 13. 11. 2008 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. PR 525/2008 z dne 2. 10. 2008 se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popr.) se zavrže.
Pritožnik oziroma pobudnik je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu spoznan za odgovornega storitve prekrška po b) točki tretjega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZVCP-1). Izrečen mu je bil vzgojni ukrep ukor in sedem kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče v Mariboru je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.
Zoper navedena akta pritožnik vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 56. člena Ustave ter 4. točke 40. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju KOP). Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe in navaja, da gre za pomembno ustavno vprašanje. Hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Zatrjuje, da je izpodbijana določba v nasprotju z 2., 14., 22. in 56. členom Ustave ter 4. točko 40. člena KOP.
Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Ta pogoj ni izpolnjen, pri čemer tudi vložitev pobude zoper zakonsko določbo sama po sebi še ne utemeljuje, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev njegovemu predlogu privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Pobudnik izpodbija šesti odstavek 26. člena ZP-1, ki je bil spremenjen z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 108/09 – ZP-1F). Na podlagi drugega odstavka 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so po vloženi pobudi prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso odpravljene posledice njihove protiustavnosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo. Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe sta temeljila na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnika ne bi mogla več učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).
Ker je Ustavno sodišče pobudo in ustavno pritožbo zavrglo že iz zgoraj navedenih razlogov, ni preizkušalo obstoja drugih procesnih predpostavk.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik