Jedro

Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .

Izrek

Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 122,76 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka roka 15 dni do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke, da izda začasno odredbo, s katero bi toženi stranki prepovedalo vpis povečanja osnovnega kapitala v sodnem registru in ta sklep zaznamovalo v sodnem registru.

Zoper sklep je tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložil pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni in ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da skupščina toženke na podlagi 353. člena ZGD – 1 pooblastila upravo družbe, da lahko v obdobju nadaljnjih pet let po vpisu sprememb statuta poveča osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic za 187.781,67 EUR. Uprava družbe je na tej podlagi sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala za znesek 187.779,27 EUR, nadzorni svet toženke pa je s sklepom z dne 04. 12. 2009 (priloga A2) k temu sklepu uprave izdal soglasje. Tožnik je kot delničar toženke s tožbo izpodbijal sklep nadzornega sveta toženke. Trdil je, da mu je bila s tem sklepom kršena pravica iz 337. člena ZGD do prednostnega nakupa novih delnic. Hkrati je predlagal, da sodišče izda predlagano začasno odredbo v zavarovanje te terjatve.

Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal izpodbojnosti sklepa nadzornega sveta, torej obstoja svoje terjatve do toženke.

Sodišče na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik – tožnik kumulativno izkaže za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika – toženke obstoji oziroma, da mu bo terjatev do nje nastala in enega izmed alternativno določenih pogojev iz 2. odstavka 272. člena ZIZ (objektivna nevarnost, nenadomestljiva škoda in manjša škoda za nasprotno stranko).

Tožnik kot prvi izpodbojni razlog uveljavlja, da mu je toženka neupravičeno omejila prednostno pravico do nakupa novih delnic s tem, da mu je priznala zgolj prednostno pravico do nakupa delnic sorazmerno z njegovim deležem v osnovnem kapitalu, to je 2.458 delnic.

Po 337. členu ZGD-1 imajo dosedanji delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je predkupna pravica omejena v sorazmerju s številom delnic le v primeru, ko delničar pri nakupu konkurira z ostalimi delničarji; ko pa konkurira s tretjimi, takšne omejitve ni. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so dosedanji delničarji v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej 3. osebam (Korporacijsko pravo, 671. stran, GV Založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009). Ker je toženka tožniku ponudila v prednostni odkup nove delnice v sorazmerju z njegovim deležem, ni kršila njegove pravice do prednostnega odkupa. Glede ostalih s strani delničarjev nevpisanih in nevplačanih novih delnic pa je imela toženka povsem prosto izbiro, ali jih bo prodala ostalim zainteresiranim delničarjem - tožniku ali osebam zunaj družbe - strateškemu partnerju T d.o.o..

Tožnik verjetnosti obstoja svoje terjatve ni izkazal niti z uveljavljanjem kršitve zakonsko določenega 14-dnevnega roka za uveljavitev prednostne pravice vpisa novih delnic iz 337. člena ZGD -1. Iz trditvene podlage tožnika izhaja, da je bil o svoji prednostni pravici obveščen z dopisom z dne 04. 12. 2009 (priloga A4), ki ga je prejel dne 09. 12. 2009. Rok za vpis delnic s strani dotedanjih delničarjev je bil določen do 21. 12. 2009 do 12. ure.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik z ničemer ni izkazal, da je dopis toženke z dne 04. 12. 2009 dejansko prejel 09. 12. 2009. Pritožbene trditve, da toženka kot pošiljatelj nosi dokazno breme glede dneva vročite pošiljke, so zmotne. Glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena po 215. členu ZPP mora stranka, ki nekaj trdi, to tudi dokazati. Resda je postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, vendar pa mora sodišče tudi za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe imeti na razpolago neko primerno kvantiteto in kvaliteto trditvenega in dokaznega gradiva.

Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da z izdajo izpodbijanega sklepa v nobenem primeru ni bila kršena prednostna pravica tožnika do nakupa delnic.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ni uspelo dokazati že obstoja svoje terjatve, ki je nujna predpostavka za izdajo predlagane začasne odredbe, mu (ne)obstoja ostalih alternativnih predpostavk ni bilo treba ugotavljati, zaradi česar tudi pritožbenemu sodišču na navedbe v zvezi s tem ni treba odgovarjati.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP in 1. odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi pritožbene stroške, dolžan pa je toženki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, ki ob upoštevanju 20% DDV znašajo 122,76 EUR (nagrada po tarifni št. 3461).