Jedro

Če je tožena stranka (MNZ RS) po tem, ko je tožeča stranka (prosilec za azil) že dala izjavo v prošnji za azil, tožečo stranko kot prosilko za azil še posebej zaslišala v azilnem postopku in je tudi izpodbijano odločbo oprla na zaslišanje, je očitno začela z izvedbo rednega azilnega postopka, zaradi česar je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje (ki je ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek) v izpodbijani sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000) ugodilo tožbi tožečih strank, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.1.2005 (glede na podatke v upravnih spisih pravilno: 6.1.2006), in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje tožeče stranke oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnila prošnje tožečih strank in mld. F.S., roj. 3.11.1997 v kraju H., Nemčija, kot očitno neutemeljene in odločila, da morajo zapustiti Republiko Slovenijo v roku enega dne od dneva pravnomočno končanega azilnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka sklicuje na določbi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena ZAzil in opisuje pospešeni azilni postopek po 2. odstavku 35. člena ZAzil. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da so tožeče stranke podale prošnjo za azil 28.1.2005 in da je bila prva tožnica zaslišana dne 16.6.2005. Tožena stranka pa je odločila v pospešenem postopku na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil. Ker je tožena stranka zaslišala prvo tožnico, je začela redni azilni postopek po določbah ZAzil. Zato po mnenju sodišča prve stopnje ni imela podlage, da odloča v skrajšanem postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil in zavrne prošnje tožečih strank kot očitno neutemeljene, pač pa bi morala odločiti na podlagi rednega azilnega postopka in odločiti, ali tožniki izpolnjujejo pogoje za priznanje azila iz 1. člena ZAzil, ali ne. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi, ker pri izdaji izpodbijanega upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka. Zaradi tega se sodišče prve stopnje tudi ni spuščalo v obravnavanje posameznih tožbenih navedb, ker bo lahko tožena stranka v ponovljenem postopku, po potrebi z dodatnim zaslišanjem prve tožnice, razčistila še vse nejasnosti oziroma nasprotja med njeno izjavo pri vložitvi prošnje za azil oziroma zaslišanjem.

Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja razloge v izpodbijani odločbi in še dodaja: Zaslišanje prosilca za azil se razpiše zaradi razjasnitve določenih dejstev, ki so bila navedena v prošnji za azil. Če se pri razjasnitvi teh dejstev jasno pokaže, da prosilec za azil lažno navaja razloge za azil ali kako drugače zlorablja azilni postopek, po njenem mnenju ni smiselno, da bi pristojni organ ugotavljal razloge za mednarodno zaščito po 1. členu ZAzil. To bi bilo v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter stališčem najpomembnejših strokovnjakov s področja upravnega prava. V primeru prosilcev za azil, to je tožečih strank in mld. F.S., je več kot očitno, da so po njenem mnenju lažno predstavili razloge, zaradi katerih zaprošajo za azil v Republiki Sloveniji, poleg tega pa je iz izjav prve tožnice (na katere se v svojih prošnjah za azil v celoti sklicujejo njeni otroci M., D. in F.S.) razvidno tudi, da jim v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Ženevske konvencije. Zato se ji na podlagi vsega navedenega ne zdi smiselno, da bi sledilo navodilu sodišča prve stopnje in v konkretni upravni zadevi vodila redni azilni postopek ter s tem ugotavljala razloge za priznanje azila iz 1. člena ZAzil. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo tožečih strank zavrne kot neutemeljeno.

Tožeče stranke in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (1. točka izreka sodbe in sklepa) pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka začela redni azilni postopek, ker je zaslišala prvo tožnico. Zato je tudi sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo ter vrnilo zadevo v ponoven postopek toženi stranki. Če je namreč tožena stranka po tem, ko je prva tožnica že dala izjavo v prošnji za azil, tožnico kot prosilko za azil še posebej zaslišala v azilnem postopku in je tudi izpodbijano odločbo oprla na to zaslišanje, je očitno začela z izvedbo rednega azilnega postopka, zaradi česar je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 73. člena ZUS.