Jedro

Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: ''I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: ''Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni plačati znesek 1.998,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2013 dalje do plačila.''

II. Tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 1.934,71 EUR, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.''

II. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 229,50 EUR, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati znesek 1.998,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2013 dalje do plačila. Odločilo je še, da toženka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 2.190,19 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženka. Izmed obsežnih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče povzema le tiste, ki so odločilne za odločitev o pritožbi. Toženka poudarja, da je tožnica v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi navedla, da naj bi ne imela zagotovljenega 24-urnega počitka, ker naj bi svoje delo opravljala vse dni v tednu, vendar pa je toženka že v odgovoru na tožbo ugovarjala, da tožnica povsem pavšalno zatrjuje, da naj bi našteta opravila opravljala prav vsak dan, da zatrjevane neprekinjene vpetosti v delovni proces ni substancirala in ni konkretno navedla, katere delovne naloge naj bi opravljala na dan, ko bi ji moral biti tedenski počitek zagotovljen, da bi bil možen preizkus tega. Edina trditvena podlaga (povsem na splošno) je bila v tem, da naj bi vse dni v tednu imela delo v A. (patrulje in straže, spremljanje domačinov do meje, streljanja, pohodi, obvezne športne aktivnosti, sestanke in priprave za naslednji dan, čiščenje puške, pregled opreme, opravljanje individualnih veščin, dodatno telovadbo, postroje, obiske delegacij, pripravljenost, da se odpravi na opravljanje naloge). Toženka vztraja, da tožnica pomanjkljive ali neobstoječe trditvene podlage ne more nadomeščati z izvedbo dokazov. Konkretiziranih opravil tožnica ni umestila prav na dneve tedenskega počitka, pač pa je zgolj pavšalno zatrjevala njihovo vsakodnevno opravljanje na misiji.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje tožnici v ponovljenem postopku neutemeljeno prisodilo odškodnino za neizkoriščeni tedenski počitek. Pri tem je sicer upoštevalo stališča vrhovnega sodišča iz razveljavitvenega sklepa VIII Ips 18/2020 in ostalih judikatov vrhovnega sodišča, kaj vse ne pomeni kršitve tedenskega počitka (npr. udeležba pri postrojih, jutranji vadbi), vseeno pa je na sklop okoliščin, ki ga v prvotnem sojenju ni izpostavilo, ponovno oprlo ugodilno odločitev. Zaključilo je, da je tožnica imela zadolžitve - da je morala izvajati vsaj eno od nalog izven A. (patrulje, straže, varovanja, spremljanje družin do meje, pripravljenost oziroma priprave na te naloge) ali pa v A. nadomeščati odsotne veziste.

7. Po pravilnem opozorilu pritožbe splošna trditev tožnice in posledično splošna ugotovitev sodišča, da tožnica ni imela dneva, ko bi bila prosta navedenih zadolžitev, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj točno in katero izmed njih je opravljala, ne zadošča za presojo o onemogočenem tedenskem počitku oziroma ne predstavlja zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka. Da bi bilo to možno, bi moralo iz tožbene povesti izhajati, katere oziroma kakšne konkretne naloge in zadolžitve je tožnica dejansko opravljala na dan, ko naj bi bila prosta (VIII Ips 17/2021).

8. Zgolj naštete naloge ne zadostujejo za ugotovitev sklepčnosti tožbe – na podlagi katere je zahtevek po materialnem pravu lahko utemeljen. Iz tožbe in pripravljalnih vlog tožnice ne izhaja niti npr. kdaj in kako pogosto jih je tožnica morala opravljati, da bi bil možen dejanski preizkus resničnosti navedb. Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.

9. S sodbo na podlagi pripoznave, za katero navedeno ne velja, je tožnica v tem sporu že dosegla priznanje več kot polovice vtoževane odškodnine, ni pa podlage za priznanje višje odškodnine, kot pravilno poudarja pritožba.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

11. Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica zaradi neuspeha v sporu sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka, ki v skladu z določili Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) znašajo: 300 točk za odgovor na tožbo, po 225 točk za tri pripravljalne vloge, 300 točk za zastopanje na naroku prvem naroku in 40 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za zastopanje na naroku z 10. 10. 2018 in 40 točk za odsotnost iz pisarne, 200 točk za trajanje naroka, 375 točk za pritožbo, 375 točk za predlog za dopustitev revizije, 450 točk za revizijo, 150 točk za zastopanje na naroku v ponovljenem postopku in 40 točk za odsotnost iz pisarne, 82,85 točk za materialne stroške, skupaj 3.177,85 točk oziroma 1.906,71 EUR. S stroški za pričo (28,00 EUR) je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v višini 1.934,71 EUR.

12. Ker je toženka v predmetnem pritožbenem postopku uspela, ji je tožnica, ki krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžna povrniti za pritožbo 375 točk, kar z materialnimi stroški znaša 229,50 EUR (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).