Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ni sporno, da je zapustnik za časa življenja z darilom razpolagal v korist svoje žene, ne gre za spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Ker v zvezi s tem ni razvidno, da bi šlo za spor o kakšnem dejstvu, za prekinitev zapuščinske obravnave ni podlage.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dediča M. P. ter J. Š. napotilo, da v roku 30 dni proti dedičem S. V., P. V in D. B. vložita tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino spadajo tudi nepremičnine parc. št. X1, X2, X3, X4 in X5, k.o. K., ter parc. št. Y1, k.o. N. v.. V nasprotnem primeru bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo, ne da bi upoštevalo njune trditve.
2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje S. V. Navaja, da je zapustnik umrl l. 1991 in po njem ni bilo zapuščine in da dediča vse do sedaj nista storila nič. Leta 2007 je umrla zapustnikova žena S., zapuščina po njej pa je bila končana ne da bi dediča, ki sta napotena na pravdo, uveljavljala kakšne pravice iz te zapuščine. S. V. sploh ni dedič po zapustniku, to sta le M. P. ter J. Š., zato ni podanih pogojev po 212. čl. ZD in napotitveni sklep sploh ni na mestu.
3. Na pravilno vročeno pritožbo na pravdo napotena dediča nista odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po določbi 1. točke 212. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SFRJ, št. 15/76, s kasnejšimi spremembami; ZD) prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če je o dejstvih ali o uporabi prava med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Za prekinitev zapuščinske obravnave v tem primeru ni podlage, saj ne gre za spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pač pa je sporno, ali je bil prikrajšan nujni delež. Ni namreč sporno, da je zapustnik za časa življenja z darilom razpolagal v korist svoje žene S. Š.. Niti iz zapuščinskega spisa niti iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali so med dediči (oziroma njihovimi potomci) sporna kakšna dejstva v zvezi s tem, da bi bila prekinitev obravnave in napotitev na pravdo potrebna na podlagi 3. tč. 2. odst. 210. čl. ZD.
6. Ob tem pa niti ni več pogojev zahtevati vrnitev darila, saj je to dopustno v roku treh let od zapustnikove smrti, zato pritožnik utemeljeno opozarja na potek časa (41. čl. ZD). Po preteku tega roka dedič izgubi pravico do nujnega deleža. 7. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in kasnejše spremembe; ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD).