Jedro

Ker meja med navedenimi zemljišči ni urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, ni podlage za ureditev meje po katastrskih podatkih, kot to določa drugi odstavek 77. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nepravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje mejo med zemljiščem predlagateljev in zemljiščem nasprotnega udeleženca uredilo na podlagi močnejše pravice, kot je razvidno pod točko I izreka prvostopnega sklepa. V točki II izreka je odločilo, da sta skici sodne meritve pod prilogo 1 in prilogo 2 sodnega izvedenca za geodezijo sestavni del prvostopnega sklepa. Vrednost spornega mejnega prostora v izmeri 20,45 m je 840,00 EUR (točka III izreka). V odločbi o nepravdnih stroških je nasprotnega udeleženca zavezalo k povrnitvi stroškov postopka predlagatelja v znesku 549,22 EUR (točka IV izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec „iz vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče brez dejanske in pravne podlage presodilo, da že opravljene meritve na sporni meji ne predstavljajo določene meje in tako ni podlage za ureditev meje po drugem odstavku 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zraven tega je izvedensko mnenje geodeta nepopolno glede ugotovitve o dokončni ureditvi meje v katastrskem postopku. V tej smeri bi se tudi morala opraviti dopolnitev izvedenskega mnenja tako, da bi se razjasnilo vprašanje o urejenosti sporne meje. O urejenosti katastrske meje pa bi prvostopno sodišče moralo tudi zaslišati predlagani priči R. L.(geodeta) in G. K.(zaposlen na DURS), ki sta oba strokovnjaka geodetske stroke. Njuna izpovedba bi pripomogla k ugotovitvi o urejenosti katastrske meje. Prvostopno sodišče v odredbi izvedencu tudi ne bi smelo sugerirati vrisa sporne meje. S tem je prejudiciralo potek sporne meje. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da mejo določi po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V odgovoru na pritožbo se predlagatelja zavzemata za zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopnega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je mejo med zemljiščema predlagateljev in nasprotnega udeleženca uredilo po primarnem kriteriju za urejanje meje, to je na podlagi močnejše pravice (lastninske pravice, katero sta predlagatelja na spornem svetu pridobila na originaren način - s priposestvovanjem) po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ.(1) Pri taki presoji je prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke B. G. povsem pravilno ugotovilo, da katastrska meja med zemljišči predlagateljev in nasprotnega udeleženca ni urejena z dokončno odločbo upravnega organa in s predpisano natančnostjo določena s koordinatami zemljiško katastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu. Kot tako urejeno mejo določa 136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin(2) (v nadaljevanju ZEN). Ker meja med navedenimi zemljišči ni urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, ni podlage za ureditev meje po katastrskih podatkih, kot to določa drugi odstavek 77. člena SPZ(3) in za kar se zavzema pritožba nasprotnega udeleženca.

6. Prvostopno sodišče je odločitev, da v predmetni zadevi ni podlage za ureditev meje po katastrskih podatkih, pravilno sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja že navedenega izvedenca geodetske stroke. Tako odločitev je prvostopno sodišče pravilno in dokazno povsem korektno obrazložilo v točki 4 izpodbijanega sklepa in takšni presoji prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče lahko le pridružuje. Pregled izvedenskega mnenja pa tudi pokaže, da ta temelji na listinah v spisu in je tudi po presoji pritožbenega sodišča izvedensko mnenje izdelano povsem v skladu s pravili stroke za izvedenska mnenja geodetske stroke. Iz izvedenskega mnenja tudi jasno in nesporno izhaja, da sporna meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku. V obravnavanem primeru tako tudi ni podlage za po pritožbi predlagane dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma za pritegnitev novega izvedenca po določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), za kar se zavzema pritožba. Ker je že na podlagi navedenega izvedenca prvostopno sodišče imelo vse podlage za odločitev o dokončni urejenosti sporne meje v katastrskem postopku, je postopalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič R. L. in G. K., ki bi lahko (tako pritožba) pripomogla k ugotovitvi, ali je sporna meja katastrsko urejena.

7. Da pa je prvostopno sodišče z odredbo izvedencu, da v mapo vriše sporno mejo, prejudiciralo zadevo, pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe. V postopku za določitev meje je potek vrisa sporne meje in s tem povezanega urejanja meje nujna naloga izvedenca in takšna odredba sodišča izvedencu ne predstavlja prejudiciranja zadeve, kot zatrjuje pritožba.

8. Ugotovitve sodišča o obstoju močnejše pravice (lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem) za ureditev meje na podlagi določbe prvega odstavka 77. člena SPZ, pritožba ne izpodbija.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagatelja pa z odgovorom na pritožbo nista odločilno vplivala na razjasnitev zadeve in zato stranke krijejo same svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice.

Op. št. (2) : Meja je dokončno urejena, če je ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali s pravnomočno odločbo v sodnem postopku in če ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiško katastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu.

op. št. (3) : Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.