Jedro

Stranka ne more uspešno ugovarjati sklepu o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo, če ni izpolnila obveznosti v roku in na način, določen z izvršljivo odločbo in jo ni izpolnila niti po izdaji sklepa, s katerim ji je bil določen nov rok in zagroženo z denarno kaznijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo Kmetijske inšpekcije občinskega inšpektorata z dne 1.2.1993, s katerim je navedeni prvostopni organ pod 1. točko izreka ugotovil, da je odločba z dne 7.8.1992 postala izvršljiva in pravnomočna dne 27.8.1992, pod 2. točko, da tožnika nista v roku, niti v naknadno določenih rokih izpolnila navedene odločbe, pod 3. točko tožnikoma določil nov rok za izpolnitev navedene odločbe in pod 4. točko naložil tožnikoma plačilo denarne kazni v znesku 100.000,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je sklep prvostopnega organa izdan v skladu z določbo 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ko zavrača pritožbeni ugovor tožnikov, da sta odločbo že izpolnila, saj v lokalu že dalj časa ne točijo odprtega vina, se sklicuje na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu kmetijskega inšpektorja z dne 24.3.1993, iz katerega izhaja, da se v lokalu tožnikov še vedno toči nevstekleničeno vino. To pa izhaja tudi iz uradnega zaznamka tržnega inšpektorja z dne 23.3.1993 ter iz evidence o nabavi nevstekleničenega vina, iz katere je razvidno, da je bilo dne 26.1.1993 v lokalu tožnikov vskladiščeno 50 litrov belega vina. Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo in enako kot v pritožbi navajata, da so ugotovitve, kot izhajajo iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, neresnične. Tudi ni jasno, kako je lahko tožena stranka pri odločanju upoštevala kot dokaz zapisnik kmetijske inšpekcije z dne 24.3.1993 ter uradni zaznamek tržne inšpekcije z dne 23.3.1993, ki sta bila pribavljena dva meseca po spornem inšpekcijskem pregledu z dne 22.1.1993. Navajata še, da je prvostopni sklep nezakonit, ker v njem ni navedeno, v kakšnem obsegu ureditvena odločba ni izpolnjena. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in še navaja, da sta bila tako pregled kmetijskega inšpektorja kot tudi pregled tržnega inšpektorja opravljena med pritožbenim postopkom, zato se na ugotovitve inšpekcijskih pregledov z dne 24.3.1993 in 23.3.1993 utemeljeno sklicuje. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnimi kaznimi, ki ga je pristojni upravni organ izdal zato, ker tožnika nista izpolnila odločbe z dne 7.8.1992. Z navedeno odločbo, ki je postala izvršljiva dne 27.8.1992, kar je kmetijska inšpekcija tožnikoma prepovedala nudenje nevstekleničenega vina, ter jima naložila, da se mora v lokalu na vidno mesto izobesitit oznaka o vrsti vina, ki se toči in sicer ime vina, stopnja alkohola, letnik proizvodje in vinorodni rajon, nadalje, da mora odgovorni vodja lokala imeti analizni izvid za vino, ki se toči, ter voditi evidenco o prometu z vinom. Po določbi 286. člena ZUP se sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo izda, če zavezanec, ki je dolžan kaj opustiti ali trpeti, ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga namesto njega ne more opraviti nihče drug. V tem primeru organ, ki opravlja izvršbo zavezanca prisili k izpolnitvi obveznosti z denarnimi kaznimi in sicer tako, da zavezancu najprej zagrozi z denarno kaznijo, če v danem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti. Če zavezanec medtem stori kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok poteče brez uspeha, se prisilno sredstvo, s katerim mu je organ zagrozil, takoj uporabi, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novim, strožjim ukrepom. Iz podatkov spisa izhaja, da je odločba, ki je izvršilni naslov, postala izvršljiva dne 27.8.1992, kar ni sporno. Sporno tudi ni, da je bil tožnikoma s sklepom z dne 28.12.1992 postavljen nov rok za izpolnitev izvršljive odločbe in sicer 15.1.1993. Ker iz predloženih upravnih spisov izhaja, da tožnika niti v dodatnem roku nista izpolnila inšpekcijske odločbe, je tudi po presoji sodišča inšpekcijski organ utemeljeno izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je tožnikoma naložil plačilo denarne kazni. Da tožnika v lokalu nista prenehala točiti odprtega vina in da nista izpolnila obveznosti iz izvršljive odločbe niti v dodatnem roku do 15.1.1993, namreč izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 22.1.1993. Tožnika v tožbi sicer zatrjujeta, da sta obveznost v celoti izpolnila, saj odprtega vina v lokalu že dalj časa ne točijo več, zato je izvršba neutemeljena. Tega ugovora pa sodišče ni moglo upoštevati. Ob tem, da je bilo tudi pri inšpekcijskem pregledu med pritožbenim postopkom ugotovljeno, da se v lokalu tožnikov še vedno toči odprto vino, kar izhaja iz zapisnika kmetijskega inšpektorja z dne 24.3.1993 in uradnega zaznamka tržnega inšpektorja z dne 23.3.1993, ter evidence o nabavi nevstekleničenega namiznega vina in glede na to, da pri inšpekcijskih pregledih prisotna delavka ugotovitvam iz zapisnika ni oporekala, sodišče ni imelo podlage za dvom o tem, da tožnika nista izpolnila izvršljive inšpekcijske odločbe. Iz izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, da sta tožnika dolžna izpolniti inšpekcijsko odločbo v celoti, zato ugovora tožnikov, da je izrek sklepa o dovolitvi izvršbe nezakonit, ker je nejasen, ni mogoče upoštevati. Glede na navedeno je tožba neutemeljena in jo je moralo sodišče zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).