Up-204/96

1.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z. L., v priporu v Z. R., ki ga zastopa A. R., odvetnik v M. na seji senata dne 1. oktobra 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Z. L. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Ks 74/96 z dne 24.6.1996 in zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 684/96 z dne 9.8.1996 se ne sprejme v obravnavo. O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je 13. julija 1996 vložil ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za odpravo pripora. Pritožnik meni, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan. Sodišče naj bi kršilo tudi pritožnikovo ustavno pravico so svobode izražanja, ker naj predsednik senata ne bi dovolil, da pritožnik govori pred novinarji in televizijskimi snemalci. Pritožnik meni, da njegov morebiten intervju ne more škoditi kazenskemu postopku, s kršitvijo njegove pravice pa naj bi sodišče preprečevalo kritičen pogled javnosti na dosedanji potek kazenskega postopka, zaradi katerega pritožnik gladovno stavka. Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ustrezno ukrepa ter priporniku zagotovi spoštovanje pravice do svobode izražanja.

2.Dne 19. avgusta 1996 je pritožnik ustavno pritožbo razširil še na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil zavrnjen predlog njegovega zagovornika za odpravo pripora pred drugim krajevno pristojnim sodiščem, ki ga je določilo Višje sodišče v Ljubljani. Pritožnik meni, da je sodišče zlorabilo njegovo pravico do osebne svobode. Smiselno zatrjuje, da priporni razlog ni podan, ker sodišče ne upošteva prave resnice. Gladovno naj bi stavkal zaradi tega, ker sodišče ne upošteva te njegove zahteve.

Pritožnik meni, da sodišče neutemeljeno navaja, da se je pritožnik sam odločil za gladovno stavko, vanjo naj bi bil prisiljen zaradi ravnanja sodišča. Predlaga, da Ustavno sodišče pripor odpravi in na ta način prispeva k rešitvi pritožnikovega zaradi gladovne stavke načetega zdravja.

3.Z izpodbijanima aktoma sta sodišči zavrnili kot neutemeljen pritožnikov oziroma zagovornikov predlog za odpravo pripora. Obe sodišči sta v obrazložitvi obrazložili utemeljen sum, da je pritožnik storil očitani mu kaznivi dejanji, ter navedli in obrazložili posamezne okoliščine, na podlagi katerih sta presodili, da je pripor zoper pritožnika neogibno potreben zaradi varnosti drugih ljudi.

B.

4.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljnjem besedilu: ZKP) določa v 3. točki drugega odstavka 201. člena, da se sme pripor odrediti, če posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. Iz dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča v pripornih zadevah, tudi v ustavnih pritožbah pritožnika (odločba Ustavnega sodišča št. Up- 164/95 z dne 7.12.1995), je sodišče že večkrat obrazložilo, na podlagi kakšnih kriterijev naj sodišča presojajo, ali so v posameznem primeru izpolnjeni navedeni ustavni in zakonski pogoji za odreditev oziroma podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Te kriterije mora sodišče upoštevati tako ob odreditvi pripora kakor tudi ob vsaki kasnejši odločitvi o podaljšanju pripora. Presoditi jih mora tudi na vsak pritožnikov poseben predlog za odpravo pripora.

5.Po presoji Ustavnega sodišča sta obe sodišči ugotovili in obrazložili obstoj konkretnih okoliščin na strani pritožnika, zaradi katerih je mogoče razumno sklepati na obstoj realne nevarnosti, da bo pritožnik ponovil določeno dejanje. Sodišči sta z uporabo načela sorazmernosti presodili tudi neogibnost posega v pritožnikovo osebno svobodo. Okrožno sodišče v Kranju je utemeljilo, zakaj šteje, da je podan utemeljen sum, da je pritožnik storil očitani mu kaznivi dejanji, Okrožno sodišče v Ljubljani pa se je dopustno sklicevalo na obrazložitev utemeljenega suma v dosedanjih sklepih o priporu ter pravnomočno obtožnico zoper pritožnika. Pritrditi je treba tudi stališču Okrožnega sodišča v Kranju, da gladovna stavka ni pravno utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo v pravni državi mogoče doseči spremembo odločitev organov državne oblasti, sprejetih na zakonit način. To je poudarilo Ustavno sodišče v že navedeni zadevi Up- 164/95, ko je zavrnilo pritožnikovo ustavno pritožbo zoper odločitev pristojnih sodišč o podaljšanju pripora. Senat Ustavnega sodišča pripominja, da je odločitev za gladovno stavko sicer stvar pritožnikove osebne odločitve. Vendar pa se zaradi tega podaljšuje trajanje kazenskega postopka in s tem tudi trajanje pripora, zato se pritožnik v sedanjih okoliščinah ne more uspešno sklicevati na dolgotrajnost pripora. Odločitve sodišč so bile torej sprejete v skladu z določbo drugega odstavka 19. člena Ustave in določbo prvega odstavka 20. člena Ustave, zato ni podana zatrjevana kršitev pitožnikove pravice do osebne svobode.

6.Pritožnik v ustavni pritožbi, s katero izpodbija odločitev sodišča o podaljšanju pripora, ne more uveljavljati kršitev, ki naj bi se po njegovem zatrjevanju dogajale v času glavne obravnave. Če pritožnik meni, da so s kakšnim aktom ali dejanjem sodnika na glavni obravnavi ali med glavnimi obravnavami kršene njegove ustavne pravice, lahko to uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper izdano sodbo. Kolikor bi šlo za dejanje, ki ne zadeva neposredno kazenskega postopka, pa lahko pritožnik zahteva varstvo ustavnih pravic v skladu z določbo drugega odstavka 157. člena Ustave v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Ustavna pritožba je v skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljnjem besedilu: ZUstS) dovoljena šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Zato zatrjevane kršitve pravice do svobode izražanja senat Ustavnega sodišča vsebinsko ni presojal. Za njeno obravnavo glede na navedeno niso izpolnjene procesne predpostavke.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka in prve alinee prvega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič ter člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič