3/2-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 3/2-1994 obravnavalo pobudo Lojzeta Ceglarja iz Portoroža in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti 67. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93)

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik izpodbija ustavnost 67. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ker naj bi negiral institut zasebne lastnine in dedovanja in naj bi bil zato v nasprotju s 33. členom ustave. Istočasno predlaga, da ustavno sodišče razveljavi tudi nekatere druge določbe zakona o denacionalizaciji, ki bi utegnile biti v nasprotju z ustavo.

Iz prilog, priloženih pobudi, se da smiselno razbrati, da pobudnik izpodbija določbo 67. člena v povezavi z 31. členom ZDen. Pobudnik je še pred uveljavitvijo ZDen (po sklepu o dedovanju opr. št. O 1082/78 z dne 7/11-1978 in dodatnem sklepu o dedovanju z dne 17/3-1982) postal nosilec pravice uporabe na stavbnem zemljišču, katerega lastnik v času podržavljenja je bil njegov oče. Kljub podržavljenju je stavbno zemljišče ostalo v posesti očeta, po njegovi smrti pa pobudnika.

Ministrstvo za pravosodje v mnenju navaja, da ne zazna neskladja izpodbijane zakonske določbe z ustavo. Ministrstvo za okolje in prostor pa navaja, da ima določba 67. člena ZDen namen, da se iz postopka o denacionalizaciji, ki spada v pristojnost upravnih organov, izloči odločanje o zapuščini. O zapuščini so po 75. členu ZDen pristojna odločati sodišča, zato je v 67. členu določeno, da se odločba glasi na upravičenca - bivšega lastnika. Če je upravičenec mrtev oziroma razglašen za mrtvega, se po izdaji odločbe o denacionalizaciji pri pristojnem sodišču uvede dedovanje, ki ga predlaga upravičenčev pravni naslednik (67. člen ZDen). Zato meni, da je navedena ureditev v zakonu o denacionalizaciji pravilna, pobuda za oceno ustavnosti 67. člena navedenega zakona pa neutemeljena. Ministrstvo tudi navaja, da bo lastninjenje stavbnih zemljišč, torej tistih, ki ne bodo olastninjena po ZDen, oziroma katerih imetniki pravice uporabe niso upravičenci po ZDen, urejal drug zakon. Ustavno sodišče je presodilo, da pobuda ni utemeljena.

Ustava v 33. členu zagotavlja pravico do lastnine, v 67. členu pa določa, da način pridobivanja in uživanja lastnine določa zakon tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Iz vsebine pobude smiselno izhaja, da pobudnik izpodbija določbo 67. člena le v tistem delu, ki naslov upravičenca veže na prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja.

Z odločitvijo, da se odločba o denacionalizaciji glasi na upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja, zakonodajalec ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen ustave. Ustavno sodišče je presojalo tudi, ali je zakonodajalčeva izbira z vidika celotnega pravnega sistema upravičena, oziroma ali je rešitev, ki jo je zakonodajalec sprejel, v skladu z interesi, ki jim je namenjeno neposredno ustavno varstvo. Ustavno sodišče je ocenilo, da v tem primeru ti interesi niso kršeni. Iz vsebine ZDen izhaja, da je zakonodajalec z njim želel popraviti krivice iz preteklosti, ko je država z zakoni ali na druge načine podržavljala premoženje fizičnih oziroma pravnih oseb brez odškodnine ali za simbolično odškodnino. Zato 2. člen ZDen določa, da je denacionalizacija po tem zakonu vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, če pa vrnitev premoženja ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Ker je osnovni namen denacionalizacije poprava krivic bivšim lastnikom, ki so z nacionalizacijo premoženja na njem izgubili lastninsko pravico in pravico do posesti, je ustavno sodišče ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za sprejem pobude. Ker ZDen ne rešuje vseh vprašanj, povezanih z nacionalizacijo premoženja v preteklosti, med njimi tudi ne vseh vprašanj, povezanih s podržavljanjem stavbnih zemljišč, je predvideno, da bo zakonodajalec to problematiko uredil s posebnim zakonom.

Ustavno sodišče ni ocenjevalo drugih določb zakona, ki naj bi bile v nasprotju z ustavo in jih pobudnik v svoji pobudi ni navedel.

Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek