Jedro

Na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po 101. členu ZIZ ter na zakonske omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1. izreka zavrnilo ugovor dolžnika z dne 1.9.2009 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na dolžnikova denarna sredstva na transakcijskem računu pri organizaciji za plačilni promet. Pod točko 2. izreka je sodišče ugovoru dolžnika z dne 7.10.2009 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem dolžnikove plače ugodilo in izvršbo z rubežem plače ustavilo, pod točko 3. izreka je dolžnika oprostilo plačila sodnih taks, pod točko 4. izreka pa odločilo, da upnik sam krije stroške ugovornega postopka.

Zoper točko 1. izreka sklepa se pritožuje dolžnik. Navaja, da je predlani država prejemnikom socialne pomoči nakazala 180,00 EUR, banka pa je dolžniku izplačala le 165,00 EUR, ker dolžnik nekaj dolguje sodišču oziroma upniku. Tako je kršila določilo 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ, saj znesek 180,00 EUR predstavlja socialno denarno pomoč in je kot takšen izvzet iz izvršbe. Dolžnik ne razume, kaj pomeni, da je po 137. členu ZIZ izvršba na denarna sredstva iz naslova prejemkov po 101. in 102. členu ZIZ omejena, kolikor gre za prejemke nakazane za tekoči mesec. Navaja, da ga upnik že osem let toži za 40,00 EUR ter da je upnik, brez da bi koga vprašal, pred leti podražil svoje storitve za 100%. Dolžnik meni, da so stroški predmetnega postopka že presegli po dolžniku dolgovan znesek. Dolžnika zanima, kolikšen je znesek denarne socialne pomoči, ki je za organizacijo za plačilni promet nedotakljiv, kdo mu lahko odpiše dolg in kako dolgo traja blokada računa.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da je denarna pomoč, ki jo prejema dolžnik, izvzeta iz izvršbe po 3. točki 101. člena ZIZ, vendar pa na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po 101. členu ZIZ ter na zakonske omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja, saj upniku in sodišču ob dovolitvi izvršbe ni znano, kakšne vrste prejemkov dolžnik prejema na račun pri organizaciji za plačilni promet. V skladu s 137. členom ZIZ organizacija za plačilni promet na denarna sredstva iz 101. in 102. člena ZIZ ne more seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma lahko nanje seže le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec, kar pomeni, da npr. na denarno socialno pomoč, ki je nakazana za mesec januar, ni mogoče seči v tem mesecu, bo pa nanjo (oziroma na njen morebitni preostanek) mogoče seči v naslednjem mesecu. Pritožbenih navedb, da je banka kršila določbo 101. člena ZIZ, ker je dolžniku izplačala le 165,00 EUR, čeprav je dolžnik prejemal denarno socialno pomoč v višini 180,00 EUR, ni mogoče upoštevati, saj je dolžnik takšne trditve podal šele v pritožbi, medtem ko v ugovoru tega ni zatrjeval in v pritožbi tudi ni navedel, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel zatrjevati že v ugovoru. Takšne trditve zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih v okviru tega pritožbenega preizkusa ni mogoče upoštevati. Dolžnik pa lahko zahteva odpravo morebitnih nepravilnosti pri opravljanju izvršbe v okviru določb 52. člena ZIZ. Dolžniku je pojasniti, da se lahko za odpis dolga dogovori samo z upnikom in da terjatev, dokler je izvršilni postopek v teku, ne more zastarati.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).