Jedro

Postopek je pomanjkljiv, če sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Revizija tožene stranke se kot neutemeljena zavrne v delu, ki se nanaša na ugotovitev sklenitve delovnega razmerja dne 5.11.1990 za določen čas.

V ostalem izpodbijanem delu se reviziji ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z obravnavano sodbo zavrnilo kot neutemeljen zahtevek tožeče stranke, da je dne 5.11.1990 sklenila za določen čas šestih mesecev delovno razmerje s toženo stranko, kar ji je ta dolžna priznati ter ji plačati vse obveznosti, ki izvirajo iz dela in po delu za čas od 5.11.1990 do 5.6.1991 z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke, in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je, razen za čas od 5.5.1991 do 5.6.1991, ugodilo zahtevku tožnice.

Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da izpodbijana sodba nima razlogov (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), saj sodišče ni obrazložilo, na kakšni podlagi je zaključilo, da do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo po krivdi tožene stranke. Vprašljivo je, če je sploh bil izpolnjen pogoj nastopa dela tožnice. Dejansko stanje lahko kaže, da je tožnica 5.11.1990 prišla samo na informativen razgovor, ni pa pričela z delom. To pa bi pomenilo, da delovno razmerje ni bilo sklenjeno. Sodišče pri odločitvi ni ugotovilo, kaj je bilo s prenehanjem tožničinega delovnega razmerja zaradi odsotnosti več kot pet delovnih dni, če je delovno razmerje že bilo sklenjeno, in ni uporabilo predpisov, ki se na tako prenehanje nanašajo. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne, ali pa podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču druge stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi tega, ker sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, kar bi pomenilo kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Revizijsko sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. V izpodbijani sodbi, s katero je bila spremenjena sodba sodišča prve stopnje in je bilo tožbenemu zahtevku pretežno ugodeno, so navedeni razlogi, zaradi katerih sodišče sklepa, da je bila utemeljena odločitev sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi bil razlog, zaradi katerega je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke, nepredložitev pogodbe o zaposlitvi v podpis tožeči stranki, kar je sicer po mnenju sodišča druge stopnje bila dolžnost tožene stranke. Zato je preizkus sodbe mogoč, saj je v izpodbijani sodni odločitvi skladno ugotovljeno dejansko stanje in na njegovi podlagi uporabljeno materialno pravo. Zato po mnenju revizijskega sodišča z izpodbijano sodbo ni bila zagrešena absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil dosedanji postopek pomanjkljiv, saj sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo. Postavlja se vprašanje, ali gre v tem sporu za uveljavljanje delavčevih pravic iz 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Iz izvedenih dokazov izhaja, da je prišlo do nastopa dela 5.11.1990, in istega dne tudi do prijave v zavarovanje. Sam obstoj delovnega razmerja zato ni vprašljiv, je pa vprašljivo trajanje delovnega razmerja. To vprašanje pa je zopet mogoče reševati kot vprašanje časa trajanja (časovnega obstoja) delovnega razmerja ali že kot pravico iz delovnega razmerja. V slednjem primeru pa bi se bilo treba ukvarjati s problemom procesne predpostavke (določbe 83. člena ZTPDR) tožbe v delovnem sporu.

Iz listinskih dokazov v spisu, pa tudi iz dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi, izhaja, da ni sprejemljivo stališče revidentke, da tožnica z njo delovnega razmerja ni sklenila. Na sklenitev delovnega razmerja kažejo objava delovnega mesta tajnice (priloga B 1), prijava tožnice na to delovno mesto (listina v prilogi B 2), sklep o izbiri z dne 2.11.1990 (listina B 3), nastop dela 5.11.1990 (določba 11. člena ZTPDR), prijava tožnice v zavarovanje (5.11.1990) in celo dvomesečno izplačilo plače. Ne nazadnje kaže na nastop dela in sklenitev delovnega razmerja tudi s strani delodajalca sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostanka tožnice z dela zaporedoma pet delovnih dni, pa tudi odjava iz zavarovanja 5.1.1991. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo v delu, ki se nanaša na sklenitev delovnega razmerja 5.11.1990 za določen čas.

Nerazčiščena so ostala vprašanja glede trajanja tega delovnega razmerja in pravic povezanih z delovnim razmerjem.

Odprto vprašanje, s katerim se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, ker to zaradi zavrnitve zahtevka ni bilo potrebno, moralo pa bi se z njim ukvarjati sodišče druge stopnje, je vprašanje prenehanja delovnega razmerja tožnice po določbi 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, zaradi neupravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni brez vrnitve na delo. Če je bil tožnici sklep o prenehanju delovnega razmerja vročen, pa zoper njega ni ugovarjala, je ta postal dokončen oziroma pravnomočen. Zaradi takega sklepa ne bi bilo razlogov, na podlagi katerih bi se njenemu zahtevku lahko praktično v celoti ugodilo, saj bi ji delovno razmerje dan po sklenitvi delovnega razmerja prenehalo.

Odprto je tudi vprašanje, ki izhaja iz odjave tožnice iz zavarovanja. Nikjer ni ugotovljeno, na kakšni podlagi in zakaj je prišlo do odjave tožnice iz zavarovanja 5.1.1991. Če je tožena stranka tožnici morda priznala več, kot bi ji pripadalo (glede na sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti), pa ni zanemarljiv pripis v odjavi, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na lastno željo. Če bi se za resničnega izkazal ta podatek, ni razlogov, da bi se ugodilo njenemu zahtevku za čas od 6.11.1990 do 5.5.1991, saj ji je delovno razmerje že priznano in vpisano v delovno knjižico do 5.1.1991, višji zahtevek pa zaradi njene lastne želje ne bi bil več utemeljen.

Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sklep o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).