Jedro

Tožnik je zoper izdano zamudno sodbo vložil pritožbo, v zvezi s katero je prosil za dodelitev BPP, v kateri pa ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo roka za odgovor na tožbo, ampak je izpodbijal zamudno sodbo zgolj po vsebini. Tožnik po vročitvi zamudne sodbe tudi ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje, v primeru, da bi obstajali objektivni razlogi za zamudo roka za odgovor na tožbo. V obravnavanem primeru je materialno pravo pravilno uporabljeno ter v postopku izdaje odločbe ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njeno odpravo, prav tako prosilec v sami prošnji za BPP ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 131/2016 z dne 17. 3. 2017, zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči ? v nadaljevanju ZBPP). Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj tožnika v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve, tožnik na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč (izredna BPP). Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, zato je tožnikovo prošnjo za BPP obravnavala kot prošnjo za izredno BPP. Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le materialni pogoj, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) je tožena stranka upoštevala kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3. Nadalje v obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik zoper izdano zamudno sodbo vložil pritožbo, v zvezi s katero je prosil za dodelitev BPP, v kateri pa ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo roka za odgovor na tožbo, ampak je izpodbijal zamudno sodbo zgolj po vsebini. Nadalje navaja, da iz obrazložitve odločbe Bpp 131/2016 izhaja, da tožnik po vročitvi zamudne sodbe ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje, v primeru, da bi obstajali objektivni razlogi za zamudo roka za odgovor na tožbo. Tožena stranka je zaključila, da je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno ter v postopku izdaje odločbe Bpp 131/2016 ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njeno odpravo, prav tako prosilec v sami prošnji za BPP ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka navaja, da odločba, ki jo želi tožnik izpodbijati v upravnem sporu, temelji na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, zato postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 131/2016 nima verjetnega izgleda za uspeh in je prošnjo tožnika na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP zavrnila.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. V tožbi in dopolnitvi tožbe tožnik navaja, da potrebuje pomoč, ker ima malo prihodkov saj prejema socialno nadomestilo. V nadaljevanju izraža nestrinjanje s postopkom, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani ter dodaja, da si že pol leta dopisuje s sodnikom, ki piše čustvene odločitve brez pravne podlage. Ne dobi možnosti, da bi predstavil svojo zadevo, zato nujno potrebuje odvetnika.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Med strankama je sporno ali je tožena stranka pravilno štela, da tožnik v konkretni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.

8. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. V konkretnem primeru je tožnik zoper odločbo Bpp 131/2016 vložil tožbo in prošnjo za BPP. Tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 131/2016 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je tožena stranka z odločbo Bpp 34/2017, zavrnila. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev v odločbi Bpp 34/2017 pravilna in zakonita. Tožena stranka je v konkretnem postopku odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Sodišče se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBBP, je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

10. Sodišče še dodaja, da je o tožbi tožnika zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 131/2016 sodišče že odločilo in jo s sodbo I U 552/2017-6 z dne 6. 6. 2017 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.