Jedro

Tožnik ob vložitvi tožbe ni določno postavil zahtevka, niti ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje ga je zato s sklepom pozvalo k popravi in mu natančno pojasnilo, da mora oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot naj se glasi izrek sodbe, prav tako mu je pojasnilo, da naj kot vrednost spornega predmeta označi vrednost sporne parcele. Tožnik se je na pozivni sklep pravočasno odzval ter vztrajal, da je njegov zahtevek razviden iz prvotne tožbe in se glasi na ugotovitev, da je parcela 132/5, k. o. X, gradbena parcela, kar je v skladu s sklepom zapuščinskega sodišča. Tudi če bi temu pritrdili (kljub temu, da tožba ni oblikovana v skladu s sodno prakso), pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v dopolnitvi tožbe ni jasno opredelil vrednosti spornega predmeta, saj je to navedel v novih dinarjih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika z 21. 11. 2022, ker je ni ustrezno dopolnil, da bi bila sposobna za obravnavanje.

2. Zoper sklep se laično pritožuje tožnik. V pritožbi in njeni dopolnitvi vztraja, da je tožbo pravočasno dopolnil in vsebuje vse potrebno za obravnavanje. Različne vrednosti spora so navedene zato, ker je darilo treba ceniti po vrednosti ob daritvi v dinarjih in vrednosti ob smrti v evrih. Za zahtevek je predložil ustrezne dokaze in navedel prepis napotitve na pravdo. O presoji zazidljivosti bi lahko odločalo upravno sodišče. Tožba vsebuje tudi stransko zadevo, ki se nanaša na veljavnost oporoke A. A., o kateri je sodišče odločalo v postopku I P 0000/2019. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno vložil predlog za obnovo, ki ga je sodišče zavrglo, preden je bilo odločeno o zahtevi za sankcioniranje sodnice in izvedenke. Od sodnika je zahteval, da pred izdajo odločbe preuči zapisnik z naroka 6. 7. 2021, iz katerega so razvidna protizakonita dejanja sodnice in sodne izvedenke. Izjava, da postopka nista povezana, je lažna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 180. člena v zvezi s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, navedbo sodišča in strank, s podatki o naslovih in zastopnikih, sporni predmet, vrednost spornega predmeta in podpis vložnika.

5. Tožnik ob vložitvi tožbe ni določno postavil zahtevka, niti ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje ga je zato s sklepom s 6. 12. 2022 pozvalo k popravi in mu natančno pojasnilo, da mora oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot naj se glasi izrek sodbe, prav tako mu je pojasnilo, da naj kot vrednost spornega predmeta označi vrednost sporne parcele. Tožnik se je na pozivni sklep pravočasno odzval ter vztrajal, da je njegov zahtevek razviden iz prvotne tožbe in se glasi na ugotovitev, da je parcela 132/5, k. o. X, gradbena parcela, kar je v skladu s sklepom zapuščinskega sodišča. Tudi če bi temu pritrdili (kljub temu, da tožba ni oblikovana v skladu s sodno prakso), pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v dopolnitvi tožbe ni jasno opredelil vrednosti spornega predmeta, saj je to navedel v novih dinarjih1. 6. Ker tožnik nepopolne tožbe v danem roku ni ustrezno popravil, jo je sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na presojo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 0000/2019, za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena, zato nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Iz dopolnitve tožbe izrecno izhaja, da je vrednost za presojo 8.437,50 novih din.