Jedro

Tožeča stranka je dosegla prevzemni prag po uveljavitvi novele, saj je pridobila delnice potem, ko je novela že stopila v veljavo. Pred tem pa v njeno korist v centralnem registru niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša. Šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru namreč pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka sodnega varstva.

Obrazložitev

Relevantno dejansko stanje

1. Časovno zaporedje dogodkov v zvezi z nakupom delnic družbe L. b. d.d., L. (v nadaljevanju L. b.):

24. 6. 2008 je tožeča stranka kot kupec z 29 prodajalci sklenila Pogodbo o prodaji 27.197 delnic družbe L. b. tožeči stranki, kar predstavlja 81,01% delež delnic L. b.. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem, ki bo izpolnjen z izdanim soglasjem Urada za varstvo konkurence, da je pogodba skladna s pravili konkurence. Ustanovljen je bil notarski fiduciarni račun, na katerega so potem imetniki prenesli svoje delnice za čas do izpolnitve pogoja.

Do 30. 6. 2008 so bile vse delnice, ki so predmet pogodbe, preknjižene na skrbniški račun notarke.

9. 7. 2008 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1B), ki je drugače kot prej veljavni Zakon o prevzemih opredelil področje uporabe Zakona o prevzemih za nejavne družbe (drugi odstavek 4. člena ZPre-1). Po spremembi je treba določbe ZPre-1 uporabiti v vseh primerih, ko ima ciljna družba na zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona, najmanj 250 delničarjev ali več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala, ki je razviden iz javne objave zadnjega letnega poročila te družbe na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe. Pred spremembo sta bila pogoja v 4. členu ZPre-1 določena kumulativno, namesto celotnega kapitala pa je bil relevanten osnovni kapital: najmanj 250 delničarjev in najmanj 1 milijardo tolarjev osnovnega kapitala.

8. 10. 2008 je Urada za varstvo konkurence na podlagi priglasitve koncentracije izdal pozitivno odločbo, ki je bila pogoj za preknjižbo delnic na račun prevzemnika.

16. 10. 2008 je bila izvršena preknjižba 27.197 delnic na račun tožeče stranke.

16. 12. 2008 je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo ... (v nadaljevanju Odločba), s katero je v postopku ugotavljanja doseganja prevzemnega praga po Zakonu o prevzemih – ZPre-1 ugotovila, da tožeča stranka na dan izdaje odločbe dosega prevzemni prag v ciljni družbi L. b. d.d., in da je imetnica 27.197 delnic oziroma 81,01 % deleža delnic izdajatelja oziroma ciljne družbe (1. točka izreka). Tožeči stranki je prepovedala uresničevati glasovalne pravice iz 27.197 delnic oziroma 81,01 % deleža, dokler ne da prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe v skladu z Zakonom o prevzemih ali dokler ne odtuji vrednostnih papirjev, tako da prevzemnega praga ne bo dosegala (2. točka izreka). Ciljni družbi je prepovedala uresničitev glasovalnih pravic tožeče stranke (3. točka izreka). Tožeči stranki je naložila plačilo takse za izdajo odločbe (4. točka izreka).

Razlogi izpodbijane odločbe Tožena stranka je ugotovitev, da tožeča stranka na dan izdaje Odločbe dosega prevzemni prag v ciljni družbi L. b. in jo zato zadanejo posledice iz izreka Odločbe, utemeljila z naslednjim: Tožena stranka v obrazložitvi Odločbe določbo 4. člena ZPre-1 razlaga tako, da je presečni dan zadnji dan pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona in sicer tako glede kriterija števila delničarjev kot glede kriterija višine celotnega kapitala. Ker so se v obravnavanem primeru vsa dejanja glede nakupa in prodaje, pa tudi preknjižba delnic, dogajala v letu 2008, je torej presečni datum 31. 12. 2007. Na ta dan je celotni kapital L. b. znašal 4,235.584,00 EUR. Glede razlage in uporabe določbe 6. člena ZPre-1 navaja, da pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja nastanejo z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun imetnika v centralnem registru in se prenesejo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika v centralnem registru. Pravice (tudi glasovalne pravice) lahko uveljavlja le zakoniti imetnik vrednostnega papirja, to je oseba, v korist katere je nematerializiran vrednostni papir vpisan v centralnem registru. To pa v času začetka veljavnosti ZPre-1 tožeča stranka še ni bila. Zavrača tudi zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožeče stranke.

Tožbeni razlogi

2. Po mnenju tožeče stranke se ZPre-1 ne nanaša na prevzem L. b., ne glede na to, ali se uporabi ZPre-1 pred spremembo ali po spremembi z novelo ZPre-1B. Tožena stranka naj bi namreč zmotno ugotovila višino celotnega kapitala, saj naj bi uporabila napačno letno poročilo. Po razumevanju tožeče stranke bi bilo treba ugotoviti celotni kapital, kot izhaja iz zadnjega, na relevantni presečni dan (31. 12. 2007), javno objavljenega letnega poročila. Na dan 31. 12. 2007 je bilo edino javno objavljeno letno poročilo, letno poročilo za leto 2006, iz katerega je razvidno, da je imela družba na ta dan 3,259.389,00 EUR celotnega kapitala.

3. Tožeča stranka nadalje navaja, da je treba prehodno določbo 6. člena ZPre-1B razlagati na ustavno skladen način, po katerem kupcem, ki so pogodbe o nakupu delnic družbe, za katero se ZPre-1 pred spremembo ni uporabljal, sklenili pred uveljavitvijo novele, ni treba dati prevzemne ponudbe, če ne pridobivajo dodatnih delnic oziroma če so že dosegli končni prevzemni prag.

4. Tožeča stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke v 2., 3. in 4. točki izreka odpravi in samo odloči o zadevi oziroma podredno, da odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Odgovor nasprotne stranke

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev, saj meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

6. Tožba ni utemeljena.

Razlogi

7. Skladno z drugim odstavkom 4. člena ZPre-1 pred spremembo z novelo ZPre-1B tožeča stranka ne bi bila dolžna dati prevzemne ponudbe ob nakupu delnic L. b., s katerimi se na organiziranem trgu ne trguje, saj že prvi od obeh kumulativnih pogojev ni bil izpolnjen. Število delničarjev L. b. namreč ni bilo večje od 250, zato se ZPre-1 za L. b. kot ciljno družbo ne bi uporabljal. Ugotavljanje vrednosti celotnega kapitala L. b. je relevantno le, če bi bilo treba uporabiti ZPre-1 po spremembi z novelo ZPre-1B. Zato je najprej treba odgovoriti na vprašanje, kateri zakon je relevanten za presojo konkretnega primera.

8. ZPre-1B v prehodni določbi 6. člena določa, da morajo dati prevzemno ponudbo osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona (9. 7. 2008) dosegajo ali presegajo prevzemni prag in ne dosegajo ali presegajo končnega prevzemnega praga, če nameravajo po uveljavitvi zakona pridobiti vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic. V 12. členu (obvezna prevzemna ponudba) pa določa, da mora dati prevzemno ponudbo prevzemnik, ki doseže prevzemni prag. Prevzemni prag v ciljni družbi je 25-odstotni delež glasovalnih pravic (prim. 2. odst. 7. člena).

9. Ugotavljanje deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi za namen ZPre-1 je urejeno v 6. členu ZPre-1, ki ga je treba uporabiti tudi pri presoji, ali oseba dosega ali presega prevzemni prag oziroma dosega ali presega končni prevzemni prag v smislu 6. člena ZPre-1B, saj gre v obeh primerih za ugotavljanje istega prevzemnega praga, ki temelji na istih glasovalnih pravicah.

10. Tožeča stranka glasovalnih pravic v ciljni družbi ni imela vse do preknjižbe delnic na njen račun (16. 10. 2008). Do 16.10.2008 tožeča stranka ni bila zakoniti imetnik delnic L. b.. Glasovalne pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko uveljavlja njegov zakoniti imetnik, torej oseba, v korist katere je nematerializirani papir vpisan v centralnem registru (prvi in drugi odstavek 16. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP). Z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem (prvi odstavek 16.a člena ZNVP).

11. Glede na navedeno se pokaže, da je tožeča stranka dosegla prevzemni prag po uveljavitvi novele, saj je pridobila delnice potem, ko je novela že stopila v veljavo. Pred tem pa v njeno korist v centralnem registru niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša. 12. ZPre-1 sicer pozna izjeme, ko se glasovalne pravice štejejo za pridobljene, čeprav jih bodoči imetnik (še) ne uresničuje (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 6. člena ZPre-1). Gre za primera delniških nakupnih opcij in terminskih pogodb. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za ti dve izjemi. Pri delniških nakupnih opcijah je uresničitev nakupa odvisna izključno od volje prevzemnika, saj ima enostransko oblikovalno upravičenje (prim. 5. točko 1. odst. 3. člena ZPre-1). Pri terminskih pogodbah pa je uresničitev nakupa odvisna od poteka roka. Vendar ne gre za nobeno od navedenih izjem, ki jih je sicer treba razlagati restriktivno. Novih izjem namreč ni mogoče kreirati s sodno odločbo mimo zakonskih pogojev.

13. V obravnavanem primeru je bila uspešnost prenosa delnic odvisna od odložnega pogoja (pozitivne odločbe Urada za varstvo konkurence), na izpolnitev katerega stranke niso mogle vplivati. Podjetja namreč ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstajajo obveznosti priglasitve, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence (prim. 1. odst. 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – 1 - ZPOmK – 1). Pogodba z odložnim pogojem sicer učinkuje od trenutka sklenitve, če se pogoj izpolni. Vendar pa v konkretnem primeru ni odločilen trenutek sklenitve oziroma učinkovanja pogodbe, pač pa trenutek vpisa imetništva nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru. Takrat namreč, kot že navedeno, pridobitelj postane zakoniti imetnik vrednostnih papirjev. Če bi Urad za varstvo konkurence izdal negativno odločbo, pa do prenosa delnic ne bi prišlo in pogodba niti ne bi bila sklenjena.

14. V notarskem zapisniku z dne 24. 6. 2008 so se prodajalci kot deponenti ter tožeča stranka kot upravičenec dogovorili, da so delnice v hrambi pri notarki, le-ta pa izvaja pravice iz delnic po vsakokratnem pisnem navodilu posameznega deponenta, prejemniki morebitnih dividend v času hrambe pa so prav tako deponenti sorazmerno številu delnic. Notarka je torej izvrševala pravice iz vrednostnih papirjev (glasovalne pravice in pravico do dividende) za račun prodajalcev celotno obdobje do izdaje odločbe Urada za varstvo konkurence in do preknjižbe delnic na tožečo stranko. Tožeče stranke torej tudi v tem obdobju ne moremo šteti za imetnika glasovalnih pravic niti v smislu 2. točke 1. odstavka 6. člena ZPre-1. Glede na navedene razloge delnic L. b. ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic tožeče stranke, dokler niso bile dejansko prenesene na njen račun. Interpretacija tožeče stranke, da kupcem, ki so pogodbe o nakupu delnic sklenili pred uveljavitvijo novele ZPre-1B, čeprav te še niso bile realizirane, ni treba dati prevzemne ponudbe, bi bila v direktnem nasprotju s prehodno določbo 6. člena ter ostalimi določili ZPre-1B. Tožeča stranka je delnice in z njimi glasovalne pravice na njihovi podlagi pridobila 16. 10. 2008, kar je po uveljavitvi spremembe ZPre-1B. S tem je takrat tudi presegla končni prevzemni prag, zato je v skladu z 12. in 4. členom ZPre-1 obvezna dati prevzemno ponudbo.

15. Ker L. b. na dan 31. 12. 2007 ni imela več kot 250 delničarjev, je uporaba prevzemne zakonodaje za njen prevzem odvisna od kapitalskega kriterija, to je, ali je imela na isti dan več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala. Kot izhaja iz njenega letnega poročila za poslovno leto 2007, objavljenega na dan 28. 4. 2008, je imela na dan 31. 12. 2007 4.235.584,00 EUR celotnega kapitala. Stališče tožeče stranke, da bi bilo treba uporabiti podatke, ki izhajajo iz letnega poročila za leto 2006, ker 31. 12. 2007 letno poročilo za leto 2007 še ni bilo objavljeno, ni pravilno. Letno poročilo za leto 2007 je bilo objavljeno 28. 4. 2008, torej v času pred sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup delnic L. b., zato je treba uporabiti podatke iz tega poročila. Dejstvo, da je treba upoštevati celotni kapital, ki je nenehno spremenljiva kategorija, namesto osnovnega, pa je stvar zakonske ureditve.

16. Za prevzemnika, ki krši obveznost dati prevzemno ponudbo, nastopi mirovanje glasovalnih pravic v skladu s 63. členom ZPre-1 (peti odstavek 12. člena ZPre-1). Prevzemnik ne more uresničevati pravic iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, dokler ne da prevzemne ponudbe ali ne odtuji vrednostnih papirjev tako, da prevzemnega praga ne dosega več. Izpodbijana odločba tožene stranke temelji na 2. točki tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 in je pravilna in zakonita.

17. Po mnenju Vrhovnega sodišča je v odločbi tožene stranke odgovorjeno na vse relevantne navedbe tožeče stranke. Pravica do izjavljanja namreč ne pomeni, da mora biti odgovorjeno prav na vse navedbe stranke, temveč le na tiste, ki so glede na relevantno pravo pomembne.

18. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za poseg v pridobljene pravice, saj, kot je bilo že pojasnjeno, tožeča stranka v trenutku uveljavitve spremembe zakona še ni pridobila nobenih pravic. Šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru namreč pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem. Pred tem v korist tožeče stranke v centralnem registru delnice niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša. Pogojev iz te določbe, ki ureja ravnanje oseb, ki so bile imetnice vrednostnih papirjev že pred uveljavitvijo novele, namreč tožeča stranka ni izpolnjevala, saj pred tem ni dosegala ali presegala prevzemnega praga. Zato je morebitna ustavna spornost te določbe niti ne zadeva. Sicer pa se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na pričakovane pravice. Glede slednjih je Ustavno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da se ni mogoče zanašati na to, da se veljavni zakon, ki ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogoča uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil (npr. odločba U-I-188/07 z dne 2. 4. 2009). Ustava namreč ne preprečuje, da bi zakon spreminjal zakonsko določene pravice ali pogoje za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, zlasti še načelu zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država s spremembo zakona njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. V obravnavanem primeru so razlogi za spremembo pravnega položaja prevzemnikov (tožeče stranke) v javnem interesu ter v razumnem sorazmerju s ciljem, ki ga spremenjena zakonodaja zasleduje. Iz Poročevalca (št. 55 z dne 17. 4. 2008, v katerem je bil objavljen predlog zakona z isto vsebino spornega člena) izhaja, da je bil cilj spremembe zakona predvsem večja zaščita vseh delničarjev, še posebej manjšinskih (predvsem manjšinskih delničarjev večjih nejavnih delniških družb), zato naj tudi pri prevzemih večjih nejavnih družb veljajo ista pravila kot za delniške družbe, uvrščene na organiziran trg. Poleg tega se je zakonodajni postopek začel pred sklenitvijo pogodbe o nakupu delnic in tako pričakovanje pravice niti ni moglo biti upravičeno.

19. Glede na navedeno uveljavljani tožbeni ugovori niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti (512. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov – v nadaljevanju ZTFI). Zato je sodišče tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, sama krije svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).