Jedro

Po tretji alineji osmega odstavka 147. člena EZ-1 potencialni uporabnik nima pravice do priključitve na distribucijski sistem, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, kot je to določeno v desetem odstavku tega člena, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih.

Devetega odstavka 147. člena EZ-1 po mnenju sodišča ni mogoče razlagati tako, da bi potencialni uporabnik lahko uveljavljal, naj se nesorazmerni stroški zmanjšajo, ker bi menil, da je elektrooperater (so)odgovoren za propad ali uničenje elektroenergetske infrastrukture.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. SODO d.o.o. (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnice z dne 15. 3. 2017 za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem za objekt A. (v nadaljevanju ...) na parceli št. ... v k.o. ....

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je družba B. d.o.o. 15. 3. 2017 podala vlogo za obnovo soglasja za priključitev za merilno mesto št. ... za objekt A. na parceli št. ... v k.o. ... s priključno močjo ... kW, ki je bila vpisana kot vloga, ki se obravnava skladno s petim in osmim odstavkom 147. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1). Vloga je bila nato dopolnjena še 9. 6. 2017 in 4. 4. 2018. Nekatera dokazila pa je prvostopenjski organ pridobil po uradni dolžnosti. Med postopkom je kot aktivna stranka kot nova lastnica A., parc. št. ... k.o. ..., vstopila tožnica.

V zadevi je prvostopenjski organ odločal že dvakrat; v odločbah z dne 25. 10. 2017 in 28. 12. 2017 je izdal soglasje za priključitev, vendar sta bili obe odločbi odpravljeni, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek (z odločbama drugostopenjskega organa z dne 7. 12. 2017 in 20. 3. 2018).

Prvostopenjski organ je tudi v predmetnem postopku preveril, ali so za obnovo soglasja za priključitev izpolnjeni pogoji, navedeni v 147. - 149. členu EZ-1 ter 7. - 19. členu, 34. členu, 65. - 68. členu in 70. členu Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju Splošni pogoji), ter 111. - 122. člena s prilogami 2, 3 in 4 Sistemskih obratovalnih navodil (v nadaljevanju Obratovalna navodila). Glede na napotke drugostopenjskega organa v odločbi z dne 20. 3. 2018, da je potrebno v ponovnem postopku določiti točko na ... omrežju, kjer se bo lahko tožnica priključila na ..., in se opredeliti tudi do nastanka sorazmernih in nesorazmernih stroškov, povezanih s predmetno priključitvijo, je prvostopenjski organ razpisal ustno obravnavo, da tožnici pojasni izračun stroškov, povezanih s predmetno priključitvijo, in način izračuna sorazmernih in nesorazmernih stroškov, kot to določa EZ-1 v 147. členu. Na ustni obravnavi 10. 5. 2018 je prvostopenjski organ pojasnil tožnici, da je za ponovno priključitev objekta A. na distribucijski sistem potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo s tam navedenimi podatki, nov ... kablovod s tam navedenimi podatki ter nabaviti transformator v vrednosti ... EUR. Skupaj stroški, povezani s predmetno priključitvijo, znašajo ... EUR; ker prvostopenjski organ teh sredstev nima zagotovljenih, gradnje .. kablovoda in … pa organ ne planira niti v naslednjih treh letih, je z odločbama, izdanima v prejšnjih postopkih, celotne te stroške naložil tožnici. S takim naziranjem se drugostopenjski organ v odločbi z dne 20. 3. 2018 ni strinjal, ampak je naložil prvostopenjskemu organu, da mora te stroške razdeliti na sorazmerne in nesorazmerne, pri čemer je tožnica dolžna kriti le nesorazmerne stroške.

Prvostopenjski organ je skladno z napotili drugostopenjskega organa in tretje alineje osmega odstavka ter devetega odstavka 147. člena EZ-1 izračunal delež nesorazmernih stroškov; to pomeni, da je preveril, ali bi strošek izgradnje omogočil normalno amortizacijo. V ta namen je iz arhiva pridobil podatke o porabi elektrike smučišča A. v obdobju od 1980 do 1992 ter upošteval investitorjev predlog, da se za poletne mesece upošteva predvideni 40 % odjem zimske porabe; navedeno je bilo osnova za izračun načrtovane omrežnine za distribucijski sistem za leto 2018. Prvostopenjski organ je ocenil, da bi bil predviden prihodek za distribucijski sistem glede na predvideno porabo elektrike in dosežene konične moči ... EUR. Za izračun sorazmernih in nesorazmernih stroškov je uporabljal podatke iz odločbe agencije o regulativnem okviru za obdobje 2016 - 2018 z dne 15. 12. 2015, in sicer podatke o načrtovani omrežnini za distribucijsko omrežje za leto 2018 v vrednosti ... EUR in priznanje amortizacije v vrednosti ... EUR. Razmerje med priznano amortizacijo in načrtovano omrežnino za distribucijsko omrežje da faktor amortizacije, ki znaša 26,29 %. Glede na načrtovani letni prihodek za distribucijski sistem iz obravnavanega priključka v višini ... EUR, pričakovano življenjsko dobo vgrajene opreme 30 let in faktor amortizacije, znašajo sorazmerni stroški priključitve ... EUR. Glede na ocenjeno vrednost priključitve ... EUR znaša nesorazmerni strošek priključitve ... EUR; to je strošek, ki bi ga morala kriti tožnica.

Navedeno je bilo na ustni obravnavi 10. 5. 2018 tožnici pojasnjeno. Tožnica se z izračunom ni strinjala, zato je prvostopenjski organ skladno z desetim odstavkom 147. člena EZ-1 v zvezi s 113. členom EZ-1 odločil, da se vloga za izdajo soglasja za priključitev zavrne. Organ je zavrnil kot neutemeljene navedbe tožnice, da bi moral pri obračunu nesorazmernih stroškov upoštevati tudi pretekle prihodke in amortizacijo, glede na to, da za to ni zakonske podlage, ker EZ-1 izrecno določa, da je treba upoštevati prihodke iz uporabe novega priključitvenega voda, pričakovane bodoče prihodke iz uporabe omrežja in ne pretekle.

2. Agencija za energijo (agencija, tudi drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 10. 8. 2018 zavrnila pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter tožnici prizna odškodnino za izgubljeni prihodek in gospodarsko škodo za že izvedene investicije, ki niso v funkciji uporabe.

Tožnica uvodno navaja, da je drugostopenjski organ pomanjkljivo povzel potek dotedanjih pritožbenih postopkov. Prva odločba z dne 25. 10. 2017 je bila namreč odpravljena zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnica je drugostopenjsko odločbo razumela v pomenu, da bo C. d. d. takoj pričela s sanacijo, popravilom elektrovodov in tako omogočila revitalizacijo smučarsko-rekreativnega centra A. V pritožbenih postopkih je bilo posebej izpostavljeno dejstvo, da tožnica ne zahteva novih soglasij, ker le-ta niso potrebna, saj so sestavni del veljavne lokacijske odločbe, gradbene odločbe in uporabne odločbe. Kljub temu je C. d. d. kot prvostopenjski organ izdala novo odločbo, zoper katero je ponovno stekel pritožbeni postopek in v odločbi z dne 20. 3. 2018 je drugostopenjski organ ponovno ugodil pritožbenim navedbam tožnice ter odločbo odpravil, zadevo pa vrnil v ponovni postopek. Utemeljenost pritožbe je drugostopenjski organ utemeljil na določbi 147. člena EZ-1. Postopek za izdajo soglasja za priključitev v sedmem odstavku 147. člena EZ-1 je izrecno opredeljen kot upravni postopek; glede na to bi morala biti v odločbi z dne 20. 3. 2018 navedena določba 2. člena ZUP, vendar je nezakonito izpuščena.

Tožnica ugotavlja, da je drugostopenjski organ svojo odločitev o zavrnitvi pritožbe utemeljil še na določbi devetega in dvanajstega odstavka 147. člena EZ-1, in še 151. - 153. členu tega zakona. Obrazložitev je tožnici nerazumljiva.

Tožnica navaja, da je bila C. d. d. leta 2007 podeljena koncesija za obdobje 50 let; v pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture se je C. d. d. zavezala, da bo pridobljeno infrastrukturo dolgoročno vzdrževala ter zagotavljala varno in učinkovito oskrbo z električno energijo. Elektrovodi do A. so sestavni del te pogodbe in obveznosti C. d. d., da A. oskrbuje z električno energijo. Vsakršna drugačna razlaga je po mnenju tožnice nezakonita in protiustavna.

Tožnica dalje navaja, da drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je elektrooperater odklopil tožnico kot uporabnika iz sistema. Vendar pa tožnica pri tem poudarja, da s tem niso bile odpravljene koncesijske obveze oziroma obveznosti gospodarske javne službe o nemotenem delu pridobljene elektroinfrastrukture na A., njenem vzdrževanju in zavarovanju. V obdobju od 2012 - 2016 je na objektih A. potekalo uničevanje lastnine s ciljem izčrpavanja in tako posledične uvedbe stečajnega postopka. C. d.d. je v začetku dogovarjanj za ponovni priklop električne energije v letu 2017 nameravala razveljaviti tudi soglasje o priključitvi A. na elektro napeljavo. Odklop električne energije tožnica razume kot posledico neodgovornega ravnanja. Tožnica je pred nakupom nepremičnin v letu 2016 (iz stečajnega postopka) pridobila različne odločbe, ki so vse izkazovale potrebno elektro napeljavo do A. Tožnica je tudi razumela, da je dobava elektrike obvezna državna javna služba, ki jo izvaja C. d. d. (78. člen EZ-1, 2. točka). Tožnica je za konkreten datum odklopa električne energije za A. izvedela šele po 12. 9. 2017. S C. d. d. so potekala dogovarjanja. Nazadnje je bila tožnica seznanjena, da je investicija v obnovo visokonapetostnega kabla ... EUR in da ni predvidena v naslednjih treh letih. Zaradi birokratskih zapletov v nadaljevanju je tožnica razumela, kot da je njena vloga zamenjana z vlogo C. d. d. V izpodbijani odločbi so navedeni zavajajoči podatki. Matematični izračuni predvidenih stroškov niso izdelani na podlagi veljavnih standardov oziroma niso prikazani tako, da bi jih tožnica lahko preverila pri pooblaščenih strokovnjakih. Razlage o prenosu lastninskih pravic med prejšnjim lastnikom Turistično hotelsko podjetje D. in C. d. d. so nerazumljive in nezakonite in tudi v nasprotju s podpisanimi pogodbami in podeljenimi koncesijami ter obveznostmi, ki jih je sprejela C. d. d. Tožnica je pri informativnem pregledu cen in storitev ugotovila, da bi namestitev novega elektro kabla predstavljala strošek v znesku približno ... EUR. Namestitev kabla v izkopan jarek z zasutjem pa je strošek v znesku ... EUR. Navedeni skupni znesek pa se bistveno razlikuje od ... EUR, kot v izračunu navaja C. d. d. V zvezi z odškodninskim zahtevkom pa tožnica navaja še, kot sledi. Tožnica je na ... najprej načrtovala izvedbo smučarskih tečajev; za tri zimske sezone je bil načrtovan prihodek ... EUR, za realizacijo te investicije pa je bila kupljena oprema: teptalec snega in vlečnica, vse v tam navedenih zneskih. V obravnavanem primeru je kot škodo treba obravnavati že izvedeni investiciji in izgubljeni prihodek, oboje kot posledico nedobavljene električne energije in posledično tudi vode. Izdelan pa je že tudi investicijski načrt v vrednosti ... EUR brez DDV, ki vsebuje obnovo vlečnic, obnovo bazena ter ostala potrebna vzdrževalna dela, vse v tam navedenih vrednostih. Načrtovane investicije, ki bi praviloma morale biti že zaključene, so odmaknjene za nedoločen čas in tožnici povzročajo gospodarsko škodo. V dokazne namene se tožnica sklicuje na ponudbe za izvedbo del, račune za opremo itd..

Tožnica zaključno navaja, da je strošek dobave električne energije do merilnika porabe električne energije izključno v pristojnosti in odgovornosti distribucijskega podjetja. Odjem električne energije od merilnika porabe električne energije pa je strošek tožnice.

4. Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sodišču tudi predlaga, naj zavrne tožničin odškodninski zahtevek oziroma naj tožnico z odškodninskim zahtevkom napoti na pravdni postopek.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna (v drugem ponovnem postopku sprejeta) odločitev prvostopenjskega organa, da se tožnici zavrne zahteva za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem objekta A. na parceli št. ... v k.o. ... . Organ je odločitev oprl na deseti odstavek 147. člena EZ-1 v povezavi s tretjo alinejo osmega odstavka tega člena. Tožnica v tožbi primarno meni, da glede na to, da je bil A. že priključen na sistem, novega soglasja za priključitev ne potrebuje, ter se pri tem sklicuje na koncesijske zaveze C. d. d. in njene obveznosti kot izvajalca gospodarske javne službe, podrejeno pa ugovarja, da matematični izračuni stroškov niso izdelani na podlagi veljavnih standardov in da je sama izračunala nižje stroške priključitve.

7. Po tretji alineji osmega odstavka 147. člena EZ-1 potencialni uporabnik nima pravice do priključitve, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, kot je to določeno v desetem odstavku tega člena, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih.

8. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe je organ izvedel ustno obravnavo, na kateri je glede že v prejšnjih postopkih ugotovljenega dejanskega stanja, katero infrastrukturo je za ponovno priključitev A. na distribucijski sistem treba zgraditi, to je novo transformatorsko postajo, nov kablovod in nov transformator, v skladu z napotki drugostopenjskega organa v prejšnjem pritožbenem postopku ugotovil, da so skupni stroški teh del ... EUR, ter v skladu z devetim odstavkom 147. člena EZ-1 ugotovil, da od tega nesorazmerni stroški priključitve predstavljajo ... EUR. Ker se zastopnik tožnice ni strinjal, da bi tožnica krila ugotovljene nesorazmerne stroške, pri čemer je podrejeno uveljavljal, da bi organ moral pri izračunu upoštevati prihodke in amortizacijo iz naslova obratovanja A. vse od začetka njegovega obratovanja, je organ tožničino zahtevo za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem A. na podlagi desetega odstavka 147. člena EZ-1 v zvezi s 113. členom tega zakona zavrnil, pri tem pa njene navedbe glede nepravilnosti izračuna zavrnil kot neutemeljene ob sklicevanju na določbe EZ-1. 9. Tožnica v tožbi zgolj podrejeno ugovarja, da matematični izračuni stroškov niso izdelani na podlagi veljavnih standardov, da bi jih tožnica lahko preverila pri pooblaščenih strokovnjakih, in navaja, da je sama izračunala nižje stroške izgradnje kablovoda, ter v kakšnem znesku. Ugovor je po presoji sodišča nedovoljen, saj ga tožnica v pritožbi ni uveljavljala ter je njena pritožba v tem delu materialno neizčrpana, ZUS-1 pa v prvem odstavku 6. člena določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno1. Navedenega ugovora sodišče zato po vsebini ne presoja, ker ga poprej tudi ni mogel drugostopenjski organ, saj v pritožbi ni bil uveljavljan.

10. Kot primarno pa tožnica ugovarja, da novega soglasja za priključitev ne potrebuje, ter navaja, da je bila C. d. d. leta 2007 podeljena koncesija za obdobje 50 let, v pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture pa se je zavezala, da bo to infrastrukturo dolgoročno vzdrževala in zagotavljala oskrbo z električno energijo, pri čemer so elektrovodi do A. sestavni del te pogodbe in obveznosti, da A. oskrbuje z električno energijo, in da odklop, do katerega je prišlo v vmesnem času, na to nima vpliva.

11. Vsebinsko podoben pritožbeni ugovor, „da je oskrba z električno energijo zakonita pravica ter ne odvisnost od formalnih, administrativno nerazumnih in nezakonitih postopkov, ki zavirajo gospodarski razvoj in povzročajo škodo“, je presodil drugostopenjski organ v svoji odločbi ter ga kot neutemeljenega zavrnil, ob čemer se je oprl na določbe 147. člena in 151. do 153. člena EZ-1 ter nesporno dejstvo, da je bilo leta 2010 predmetno odjemno mesto odklopljeno in s tem vzpostavljeno breznapetostno stanje, in z njegovo presojo se strinja tudi sodišče. 12. Priključitev na sistem je urejena v 147. členu EZ-1. Tako mora po prvem odstavku tega člena potencialni uporabnik sistema za priključitev na prenosni ali distribucijski sistem ali njeno spremembo pridobiti soglasje za priključitev, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom. Soglasje za priključitev po tem zakonu se šteje za soglasje za priključitev na elektroenergetsko omrežje po zakonu, ki ureja gradnjo objektov. Elektrooperater v soglasju za priključitev določi priključno mesto in pogoje za priključitev; podrobnejše pogoje za soglasje za priključitev določajo sistemska obratovalna navodila. Po sedmem odstavku tega člena o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča po javnem pooblastilu elektrooperater z odločbo v upravnem postopku. Po že citiranih določbah tretje alineje osmega odstavka tega člena in desetem odstavku tega člena pa potencialni uporabnik nima pravice do priključitve, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih. Kateri stroški pomenijo nesorazmerne stroške, je urejeno v devetem odstavku tega člena.

13. Glede na to tudi po presoji sodišča tožnica brez podlage trdi, da je potencialnemu uporabniku priključitev na distribucijski sistem kot pravica po zakonu brezpogojno zagotovljena ter da je strošek dobave električne energije do merilnika porabe električne energije izključno odgovornost distribucijskega podkjetja. Po navedenem mora po 147. členu EZ-1 potencialni uporabnik pridobiti soglasje, in v postopku predložiti organu dokazila, določena v tem členu. Potencialni uporabnik pa nima pravice do priključitve, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev, če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi ali bi priključitev povzročila elektrooperaterju nastanek nesorazmernih stroškov, če teh stroškov ne krije sam.

14. Tožnica tudi nima prav, da odklop uporabnika sistema nima vpliva na njegovo ponovno priključitev. V 151., 152. in 153. členu EZ-1 je urejen odklop po predhodnem obvestilu, odklop brez predhodnega obvestila in odklop na zahtevo uporabnika sistema. V vseh navedenih členih pa je določeno, da če traja odklop dlje kot tri leta, da mora uporabnik sistema pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem iz 147. člena EZ-1 in skleniti novo pogodbo o priključitvi brez plačila omrežnine za priključno moč (osmi odstavek 151. člena, drugi odstavek 152. člena, drugi odstavek 153. člena). V obravnavanem primeru ni sporno, da je bilo predmetno odjemno mesto v letu 2010 odklopljeno; to pa pomeni, da je preteklo do leta 2017, ko je družba B. d. o. o. vložila zahtevo za soglasje za priključitev, več kot tri leta, in da tožnica za ponovno priključitev na distribucijski sistem mora pridobiti soglasje po določbah 147. člena EZ-1, kakor je na pritožbene navedbe tožnice odgovoril tudi drugostopenjski organ.

15. Tožnica v tožbi med drugim navaja tudi, da razume odklop A. kot posledico neodgovornega ravnanja in gospodarsko škodljivih dejanj, ki so v nadaljevanju skupaj s kriminalnim ravnanjem neznanih storilcev povzročili vandalsko uničenje lastnine.

16. Navedbe so po presoji sodišča za obravnavano zadevo nerelevantne. Iz izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je bila po tem, ko je dne 17. 3. 2017 družba B. d. o. o. (po podatkih spisa statusno povezana s tožnico, ki je naknadno vstopila v postopek kot aktivna stranka) vložila „vlogo za izdajo soglasja za priključitev za odjemalca EE (SPZ),“ dne 15. 9. 2017 opravljena ustna obravnava in da je bilo že tedaj ugotovljeno, da obstoječi distribucijski sistem ne omogoča priključitve objektov na A. ter da je priključitev na elektro energetsko omrežje možna le, če se zgradi nov kablovod in novo transformatsko postajo, oboje s tam navedenimi tehničnim podatki, ter ustrezen nizkonapetostni priključek za uporabnika, in zaključeno, da so to tehnični pogoji za priključitev. Za obravnavano zadevo je bistvena zgolj ugotovitev, da ustrezne elektroenergetske infrastrukture za priključitev ni, ter da je za namen priključitve treba zgraditi novo, in niso pomembni razlogi, zakaj ustrezna elektroenergetska infrastruktura (več) ne obstaja (o čemer sicer iz izpodbijane odločbe in iz zapisnika ustne obravnave izhaja, da je zaradi neaktivnosti merilnih mest ter neplačil bilo 4. 3. 2010 vzpostavljeno breznapetostno stanje ter zaradi vandalizma in zagotavljanja varnosti v letu 2012 izvršen odklop iz elektroenergetskega omrežja, ob ugotovljenem, da je bila obstoječa infrastruktura deloma poškodovana, deloma odtujena in demontirana). Ob ugotovitvi, da ustrezne elektroenergetske infrastrukture za priključitev ni, pa je organ v obravnavani zadevi pravilno odločil na podlagi tretje alineje osmega odstavka 147. člena EZ-1, v povezavi z desetim odstavkom tega člena. Devetega odstavka 147. člena EZ-1 pa po mnenju sodišča tudi ni mogoče razlagati tako, da bi potencialni uporabnik lahko uveljavljal, naj se nesorazmerni stroški zmanjšajo, ker bi menil, da je elektrooperater (so)odgovoren za propad ali uničenje elektroenergetske infrastrukture. Iz obrazložitve Predloga EZ-1 (k tedaj 145. členu) izhaja, „da pravica do priključitve ni neomejena, ker niso neomejena sredstva, ki jih ima na razpolago operater. Posamezna priključitev včasih zahteva veliko investicijo v nove zmogljivosti omrežja. Včasih je potrebno izbrati med priključitvijo več novih uporabnikov z nižjimi stroški in priključitvijo enega z visokimi stroški. A pravila v zvezi z zavrnitvijo priključitve morajo biti že zaradi nediskriminatornosti in zaščite potrošnikov določena, kolikor je le mogoče natančno. Zato je posebej opredeljen pojem nesorazmernih stroškov. V primeru zavrnitve soglasja za priključitev zaradi nesorazmernih stroškov, je operater dolžan izdati soglasje, če uporabnik nesorazmerne stroške povrne sam. Tu ne gre za plačilo vseh stroškov, ki so povezani s priključitvijo, uporabnik plača le nesorazmerne stroške. Operater tudi v primeru, da uporabnik sam plača nesorazmerne stroške, še vedno krije tisti del stroškov s priključitvijo, ki so »sorazmerni«. Člen predstavlja implementacijo 32. in 41. člena Direktive 2009/72/ES2“.3

17. Prav tako so ob navedenem, da so za rešitev obravnavane zadeve relevantne določbe 147. člena EZ-1, v povezavi še z določbami 151. do 153. člena tega zakona, pravno nepomembne navedbe tožnice, da je pred nakupom nepremičnin v stečajnem postopku v letu 2016 pridobila različne odločbe, ki naj bi vse izkazovale potrebno elektro napeljavo do A. ter da je za konkreten datum odklopa električne energije za A. izvedela šele po 12. 9. 2017. Posledic morebitne zmote pri nakupu nepremičnin A. tožnica v postopku za pridobitev soglasja za priključitev na sistem ne more prevaliti na elektrooperaterja, saj za to v določbah EZ-1 ni podlage.

18. Sodišče pa kot neutemeljene presoja tudi navedbe tožnice, da je bil nepravilno in nepopolno povzet postopek pred izpodbijano odločbo ter da se organ ni skliceval na 2. člen ZUP, ob tem ko EZ-1 določa, da se v postopku za izdajo ali zavrnitev soglasja odloči z odločbo v upravnem postopku. Sodišče zatrjevanih kršitev pravil postopka ni ugotovilo. Da organ odloča v upravnem postopku, sicer mora biti iz odločbe razvidno, vendar tožnica niti ne ugovarja, da bi organa postopka ne vodila kot upravnega postopka. Tudi če gre za upravno zadevo, pa nesklicevanje organa na 2. člen ZUP, ni kršitev pravil postopka. Tudi glede očitka o nepravilnih povzetkih odločb, izdanih pred izpodbijano odločbo, sodišče sodi, da je neutemeljen, saj so korektni in sledijo vsebini dokumentov upravnega spisa. Tožnici je (res) bilo dvakrat izdano soglasje za priključitev (z odločbama z dne 25. 10. 2017 in 28. 12. 2017), vendar ob tem, da so ji bili za priključitev določeni tehnični pogoji (izgradnja potrebne elektrodistribucijske infrastrukture), s čemer pa se ni strinjala, zato je vložila pritožbi. S prvo pritožbeno odločbo je bilo izdano soglasje odpravljeno iz razloga, ker odločitev ni bila zadosti obrazložena, z drugo pa iz razloga, ker je bilo – z določitvijo tožnici tehničnih pogojev za priključitev - celotno stroškovno breme na tožnici, ob tem ko je mogoče po EZ-1 potencialnemu uporabniku določiti kot pogoj le, da krije nesorazmerne stroške. S tretjo prvostopenjsko odločbo, to je izpodbijano v tem upravnem sporu, pa je soglasje tožnici zavrnjeno, ker ugotovljenih nesorazmernih stroškov priključitve ni bila pripravljena kriti. Če je tožnica v postopku izdane odločbe razumela drugače in tako, kot navaja v tožbi, pa jih je razumela napačno.

19. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Tožnica uveljavlja tudi adhezijski zahtevek. ZUS-1 adhezijski zahtevek ureja v drugem odstavku 7. člena in v prvem ter drugem odstavku 67. člena tega zakona. V drugem odstavku 7. člena določa, da sme tožnik zahtevati (tudi), da se mu vrnejo vzete stvari ali da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, v prvem odstavku 67. člena pa, da s sodbo, s katero sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika po 65. členu tega zakona4, odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu vrnejo vzete stvari ali povrne škoda, razen (po drugem odstavku) če se postopek upravnega spora s tem ne bi bistveno podaljšal. V obravnavanem primeru je sodišče tožbo zavrnilo in torej ni spremenilo izpodbijane odločitve; že zato tudi ni imelo podlage, da bi odločalo o zahtevku tožnice za povrnitev škode, ki jo je uveljavljala kot posledico nedobavljene električne energije - iz naslova investicije v kupljeno opremo, s katero je načrtovala v A. izvedbo smučarskih tečajev, in iz naslova izgubljenega prihodka.

21. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. V zadevi namreč dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, torej da je za ponovno priključitev A. na distribucijsko omrežje potrebna določena nova elektroenergetska infrastruktura, ni sporno. Sporno pa je pravno vprašanje, kdo je dolžan nositi stroške te infrastrukture, tožnica ali elektrooperater. Tožnica glavne obravnave tudi ni predlagala.

22. Tožnica je sicer podala več dokaznih predlogov: vpogled v obnovo žičnic na A., račun za teptalec snega, račun za žičnico, ponudbo za zemeljska in tesnilna dela na akumulacijskem jezeru, ponudbo za dobavo materiala, za obnovo strehe in za izvedbo zamenjave strehe, ponudbo za mulčenje terena ter se sklicevala pri tem na investicijski načrt. Vendar so vsi dokazni predlogi nerelevantni, saj se nanašajo na adhezijski zahtevek, za reševanje katerega pa sodišče po navedenem niti nima pravne podlage (drugi odstavek 67. člena ZUS-1). Zato tudi ni razpisovalo glavne obravnave, na kateri bi ugotavljalo dejansko stanje, relevantno za odločitev o tožničinem adhezijskem zahtevku.

1 Tako tudi N. Smrekar v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 56, točka 4 2 Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009 3 EVA 2013-2430-0074, Poročevalec Državnega zbora z dne 23. 10. 2013 4 Gre za odločanje v sporu polne jurisdikcije.