Jedro

Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo dolžniku, da se je dolžan izseliti iz nepremičnin navedenih v 1. točki izreka sklepa z dne 4. 7. 2013 (delež 1/3 nepremičnine ID znak x in delež 1/3 nepremičnine ID znak y) v roku 45 dni od vročitve sklepa in je dolžan te nepremičnine proste oseb in stvari izročiti kupki A. 2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki izpodbija sklep o izvršbi, ker obstaja dvom, ker je upnik na podlagi nepodpisane pogodbe s strani dolžnika podal izvršbo in sprožil izvršilne postopke. Dolžnik je bil v času izdaje računa samostojni podjetnik in lastnik kabelskega sistema v Občini ..., med strankama pa je obstajal dogovor za uporabo obstoječih drogov pod določenimi pogoji upnika, za kar je upnik izdajal soglasje o souporabi. Ker Zakon o obligacijskih razmerjih definira pravno razmerje med dvema pogodbenima strankama in da je pogodba pravno veljavna z podpisom obeh strank, v tem primeru pa gre za enostransko pogodbo poziva sodišče, da izda sklep.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Na podlagi 192. člena ZIZ po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek). V sklepu sodišče tudi samo brez predloga strank določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek).

6. Določilo drugega odstavka je bilo v zakon vključeno iz razloga, da kupec nepremičnine s sklepom o izročitvi pridobi tudi izvršilni naslov zoper dolžnika na izpraznitev nepremičnine in da v ta namen ni potrebna posebna pravda. Očitno se predvideva, da kupec zahteva izselitev dolžnika, ker ta po njeni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku nima več pravne podlage za njeno uporabo. Na kupcu pa je, ali bo izselitev dejansko tudi zahteval. V konkretni zadevi, ko gre za nepremičnino, ki je v solastnini pa iz sklepa ni jasno, iz katerega dela prodane nepremičnine v naravi se mora dolžnik izseliti, zaradi česar je takšen izrek nedoločen in neizvršljiv. Kupka na javni dražbi, ki je predkupna upravičenka, namreč ni postala tudi izključna lastnica obravnavane nepremičnine, temveč je pridobila v last delež 1/3 nepremičnine ID znak x in 1/3 nepremičnine ID znak y prodane nepremičnine. V skladu s 65. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. Z vzpostavitvijo solastnine se torej vzpostavi domneva o obstoju zamišljenih idealnih delov na stvari, ki ustrezajo velikosti solastniškega deleža. Razdeljena torej ni stvar, temveč lastninska pravica. Vsak solastnik lahko sicer samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Čeprav je idealni del fikcija, se v pravnem prometu obnaša kot stvar in se prenaša po pravilih o pravnem prometu s stvarjo, in je torej lahko predmet izvršbe.

7. Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (glej 66. člen SPZ). Solastniki lahko sklenejo več medsebojnih dogovorov: o razdelitvi posesti, o uporabi in uživanju, o upravljanju. Če sporazuma ni mogoče doseči, imajo solastniki na voljo delitev. Vsak posamezni solastnik je tudi upravičen v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki predlagati določitev načina uporabe in upravljanja stvari v solastnini (112. člen Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986), ne more pa kupec solastnega dela nepremičnine zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena (primerjaj 70. člen SPZ) tako, da je točno določeno kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijanega izreka ni mogoče izvršiti, zato je pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).