Jedro

V postopku je bilo mogoče s stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožeča stranka s tožbo, s katero bi izpodbijala odločitev, da se njen predlog za obnovo postopka zavrne, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper sklep ravnatelja Osnovne šole X. št. 60301-5/2021-2 z dne 23. 2. 2021 v povezavi s sklepom pritožbene komisije Osnovne šole X., št. 900-6/2021 z dne 21. 4. 2021. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper zgoraj navedeni sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za obnovo postopka, ki se je vodil pod opr. št. 660301-8/2019-2 pri X. o prepisu mladoletnega otroka iz Osnovne šole Y., v Osnovno šolo X. in se končal z odločbo o prepisu otroka na Osnovno šolo X. Tožnik je predlagal obnovo postopka, ker je po končanju le-tega izvedel za nova dejstva in dokaze, na podlagi katerih bi bil prejšnji upravni postopek zanj ugodneje rešen. Na podlagi zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020 Inšpektorata za javni sektor je namreč izvedel za bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kršeno pa je bilo tudi materialno pravo. Razen tega je pri izdaji sklepa sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena. Njegov predlog za obnovo postopka je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da prosilec ne uveljavlja novih dejstev in novih dokazov, ampak kršitve določb postopka (kršitev pravice stranke do udeležbe, do izjave, do vpogleda v dokumentacije ter kršitev, da se odločbe ne da preizkusiti) in materialnega prava, kar pa nista obnovitvena razloga po 260. členu ZUP. Kršitev glede neizločitve uradne osebe pa je prosilec uveljavljal že v upravnem sporu, kar pomeni, da je za to dejstvo vedel že prej in iz tega razloga ni novo.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi navaja še, da iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, s katero je bilo odločeno o reviziji, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020, izhaja, da je odločba Osnovne šole X., št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019, to je odločba, ki je bila izdana v postopku, katerega obnovo je predlagal prosilec, nezakonita. Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je sicer prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, ker pa je izpodbijani upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznika ali pravnih oseb, je na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta.

3. Glede na vse navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik s tožbo že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je bilo glede odločbe Osnovne šole X. z dne 4. 9. 2019 že ugotovljeno, da je nezakonita, zato je po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z odločbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker objektivnega pogoja za dodelitev ne izpolnjuje.

4. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni navedel razloga, iz katerega je pridobil sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, saj navedena listina ni bila predlagana kot dokaz, razen tega tudi podlaga, da se takšna listina pridobi, ne obstaja. Organ za brezplačno pravno pomoč je tako nepravilno uporabil materialno pravo.

5. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev v celoti vezal na prej navedeno sodbo, kar pa ni v skladu s pravilno uporabo materialnega prava, niti s pravilno ugotovljenim dejanskim stanjem. Razen tega dodaja, da je sodbo Vrhovnega sodišča RS prejel šele 21. 5. 2021, kar pomeni, da pred tem z njo ni bil seznanjen. Pred izdajo te sodbe sta bila izdana tudi tako prvostopna kot drugostopna odločitev, glede katere želi tožnik doseči obnovo postopka.

6. Razen tega poudarja, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izpodbijanje odločitve o vloženem predlogu za obnovo postopka in ne v zvezi z odločitvami, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče RS s prej navedeno sodbo.

7. Dodaja, da pritožbena komisija v obrazložitvi svojega sklepa še dodatno izpostavlja dilemo glede pravnega interesa tožnika za obnovo postopka in se pri tem sklicuje na postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki je bil pravnomočno zaključen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, št. III Cp 656/2020. Glede tega tožeča stranka dodaja, da je bil postopek pred rednim sodiščem tajne narave, sam Osnovni šoli X. listin ni predložil, Osnovna šola X. pa nima podlage, da bi se seznanila z vsebino tega postopka, ki se nanaša na urejanje razmerij med staršema in otrokom. V zvezi s tem je podan sum nezakonite obdelave osebnih podatkov.

8. Predlog za obnovo postopka je tako utemeljen, z odločitvijo prvostopnega organa, da obnovitveni razlogi niso podani, pa se ne strinja. Obnova postopka temelji na novih dejstvih in novih dokazih, ki se nanašajo na obstoj in vsebino listine - zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/19-6 z dne 8. 12. 2020, katerega je prejel 23. 12. 2020. Navaja, da je upravna inšpekcija ugotovila bistvene kršitve določb postopka, zato meni, da je predlog za obnovo postopka podan. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, podredno pa, da zadevo vrne v nov postopek.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca (glede tega je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik prejema denarno socialno pomoč in je zato upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči1), ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

12. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presoditi tudi, ali okoliščine in dejstva o zadevi omogočajo dodelitev brezplačne pravne pomoči. Materialnopravno je ta presoja vezana na okvir, ki ga določa 24. člen ZBPP, v obravnavani zadevi pa je to vprašanje, ali zadeva ni očitno nerazumna in ima tožnik (vsaj) verjetne izglede za uspeh. Le v tem primeru je namreč, kot izhaja iz določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, razumno začeti oziroma nadaljevati ta postopek ali vlagati pravna sredstva.

13. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o prepisu otroka na OŠ X. Predlog za obnovo postopka je bil zavrnjen iz razloga, ker tožnik ne uveljavlja nobenega od razlogov iz 260. člena ZUP, iz katerih je mogoče obnovo postopka predlagati. Navedeno povzema tudi organ za brezplačno pravno pomoč v svoji odločbi.

14. Med strankama ni sporno, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 1. in 6. točke 260. člena ZUP. Po 1. točki se postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Navedeno tožnik dokazuje z zapisnikom o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020, iz katerega sicer izhajajo predvsem ugotovitve o kršitvah postopka.

15. Glede tega sodišče pojasnjuje, da je pogoj za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP izpolnjen le, če sta tako novo dejstvo kot nov dokaz obstajala že v času prejšnjega postopka, pa se zanju ni vedelo2. Predmetni zapisnik se nanaša na po zaključku upravnega postopka, katerega obnovo želi doseči tožnik, opravljen inšpekcijski nadzor, kar s stopnjo zanesljivosti kaže na to, da pogoj za obnovo postopka na tej podlagi ni izpolnjen. Pri tem pa se je mogoče strinjati tudi z razlogi iz sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za obnovo postopka, da po vsebini tožeča stranka s tem ne uveljavlja novih dejstev, ampak dejansko zatrjuje kršitve določb postopka (in posledično materialnega prava), kar pa ne more biti obnovitveni razlog. Glede na to so tudi tožbene navedbe, da iz zapisnika upravne inšpekcije izhajajo bistvene kršitve določb postopka, v tej zadevi neupoštevne, saj to ni podlaga za obnovo postopka, zato so tudi pri predmetni odločitvi neutemeljene.

16. Drugi uveljavljani pogoj za obnovo postopka po 6. točki 260. člena ZUP, to je, če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, prav tako ni nova okoliščina, saj jo je tožeča stranka uveljavljala že v upravnem sporu. Glede na to tudi na tej podlagi obnova upravnega postopka ni mogoča. 17. Vse navedeno pa kaže na to, da je mogoče s stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožeča stranka s tožbo, s katero bi izpodbijala odločitev, da se njen predlog za obnovo postopka zavrne, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena (24. člen ZBPP).

18. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP), vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Ta pa razen izpolnjevanja materialnega pogoja organu za brezplačno pravno pomoč nalaga tudi presojo drugih okoliščin in dejstev o zadevi, kot to opredeljuje 24. člen ZBPP. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, prosilec do brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

19. Glede tožbenega očitka organu za brezplačno pravno pomoč, da je brez dokaznega predloga strank pridobil sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, s katero je to v reviziji odločalo o sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020, pa sodišče pojasnjuje, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek po uradni dolžnosti odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno (drugi odstavek 139. člena ZUP). Navedeno torej samo po sebi ne pomeni procesne kršitve, sicer pa sodišče ugotavlja, da je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev nepravilno utemeljeval s sklicevanjem na navedeno sodbo Vrhovnega sodišča. Obnova postopka namreč ni odvisna od tega, ali je bil zoper dokončno odločbo sprožen upravni spor, ker se obnova upravnega postopka in upravni spor ne izključujeta ter je postopek mogoče obnoviti tako med upravnim sporom kot tudi po njegovem končanju3. Dejstvo, da je v upravnem sporu bilo odločeno tudi o izrednem pravnem sredstvu (v konkretnem primeru reviziji) prav tako na odločitev o obnovi postopka ne vpliva. Vendar pa je ne glede na to izpodbijana odločitev pravilna iz ostalih zgoraj navedenih razlogov, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Prav tako na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi z nedopustnim povzemanjem postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem in ni bil javen, v drugostopni odločbi, s katero je bila potrjena odločitev, da se obnova postopka zavrne. Zaključek, da tožnik v zvezi z obnovo upravnega postopka nima verjetnih izgledov za uspeh, namreč temelji na drugi zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi.

21. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče (iz delno drugačnih razlogov) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka tega člena tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče je v zadevi odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje (dejstvo, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka po 1. in 6. točki 260. člena ZUP, kar je izkazoval z zapisnikom o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020) med strankama ni bilo sporno, sodišče pa je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

1 Izredna brezplačna pravna pomoč se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP (prvi odstavek 12. člena ZBPP). 2 Glej tudi Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 643. 3 Glej kot v op. 1, str. 641, 642.