Jedro

ZKP ne predvideva obnove kazenskega postopka, ki se je pravnomočno zaključil z izdajo sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo oškodovanca kot tožilca, ker le-ta kljub dopolnitvi ni imela vseh elementov, da bi bila sposobna sodne obravnave, zato obnova postopka v takih primerih ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 360,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže zahteva oškodovanca kot tožilca A. A. za obnovo kazenskega postopka, končanega s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II Kr 57436/2013 z dne 25. 4. 2013 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 57436/2013 z dne 13. 6. 2014. 2. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom, naj višje sodišče po 409. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) postopek zoper osumljenca ponovno uvede, saj so bili podani novi dokazi, sodišče pa v enakih postopkih za enaka dejanja med istimi osebami ne more postopati različno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavana zadeva je bila pravnomočno zaključena s sklepom o zavrženju zahteve za preiskavo oškodovanca kot tožilca, ker le-ta kljub dopolnitvi ni imela vseh elementov, da bi bila sposobna sodne obravnave (list. št. 37 - 41).

5. Situacije, v katerih je mogoča obnova kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno zaključen z izdajo sklepa, so taksativno določene v 408. členu in 409. členu ZKP. Med njimi ni navedeno, da je obnova mogoča (tudi), kadar se postopek zaključi z izdajo sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo oškodovanca kot tožilca, ker le-ta kljub dopolnitvi ni imela vseh elementov, da bi bila sposobna sodne obravnave. Ker torej ZKP ne predvideva obnove kazenskega postopka v primeru, kot je obravnavani, je potrebno pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da obnova kazenskega postopka ni mogoča. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka.

6. Pritožnik s pritožbo uveljavlja tudi in predvsem zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da se materialni (vsebinski) preizkus zadeve opravi le, če so izpolnjene vse formalne (procesne) predpostavke za obravnavanje zadeve. Ker je pritožbeno sodišče pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka (t.j. da niso izpolnjene niti formalne predpostavke za obravnavo zadeve), se podrobneje sploh ni moglo opredeljevati do pritožbenih navedb vsebinske narave, saj te razlogov predmetnega sklepa sploh ne izpodbijajo.

7. Upoštevaje navedeno in ker niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 402. člena ZKP), je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato je na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP dolžan plačati sodno takso v višini 360,00 EUR (tarifna številka 7243 Taksne tarife ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka.