Jedro

Izpostavljenost in prepoznavnost tožene stranke v lokalnem okolju sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost odločanja.

Konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale kakršnokoli povezanost oziroma vezi med pravdnimi strankami in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča in s tem v javnosti vzbujale dvom v objektivno nepristransko sojenje, tožena stranka sploh ne navede.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi odpovedi najemne pogodbe in naloga za izpraznitev poslovnih prostorov.

2.Tožena stranka je po vložitvi odgovora na tožbo podala predlog za prenos pristojnosti, ker meni, da bi bilo bolj primerno in smotrno, da v tej zadevi odloča drugo bolj nepristransko sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Ljubljani ali Okrajno sodišče v Celju. Navaja, da je lokalno zelo izpostavljena, družbeno odgovorna in poznana, zato za njeno nadaljnje poslovanje ni dobro, da je javnost ali okolica seznanjena z zadevnim pravdnim postopkom. To meče zelo negativno luč na opravljanje njene gostinske dejavnosti v lokalnem okolju. Tožeča in tožena stranka oziroma družbeniki in poslovodje so družinsko povezani, zaradi česar je vložena tožba odraz zlorabe pravic in ima značaj šikane, saj je namenjena predvsem onemogočanju nadaljnjega poslovanja tožene stranke.

3.Tožeča stranka v odgovoru kot bistveno navaja, da so razlogi tožene stranke nerelevantni za presojo o delegaciji pristojnosti. Vsak pravdni postopek je praviloma javen in lahko vpliva na ugled strank. Tožena stranka ni z ničimer izkazala, kako naj bi njena lokalna prepoznavnost vplivala na nepristranskost sodišča, navedla ni niti ene konkretne okoliščine, ki bi vzbujala resen dvom v nepristranskost pristojnega sodišča. Predlaga zavrnitev predloga.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče lahko v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča gre predvsem za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celotnega) pristojnega sodišča.

6.Okoliščin, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugi tehtni razlogi" v smislu 67. člena ZPP. Izpostavljenost in prepoznavnost tožene stranke v lokalnem okolju sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost odločanja.1 Tudi s strani tožene stranke domnevan namen vložitve tožbe ter družinska razmerja med pravdnimi strankami in njihovimi družbeniki in zakonitimi zastopniki ne morejo biti tehten razlog za prenos pristojnosti. Konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale kakršnokoli povezanost oziroma vezi med pravdnimi strankami in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča in s tem v javnosti vzbujale dvom v objektivno nepristransko sojenje, tožena stranka sploh ne navede.

7.Objektivna nepristranskost celotnega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu. Vrhovno sodišče je zato predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklepe I R 38/2021 z dne 21. 4. 2021, I R 172/2021 z dne 12. 1. 2022 in VIII R 9/2024 z dne 17. 12. 2024.