Jedro

Utemeljen je pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov izvedenca. Pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 221,88 EUR zniža na znesek 164,72 EUR in 22 % DDV v znesku 48,81 EUR zniža na znesek 36,23 EUR in znesek 270,69 EUR zniža na znesek 200,95 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. priznalo za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 8. 3. 2022 nagrado v znesku 221,88 EUR, 22 % DDV v znesku 48,81 EUR, vse skupaj 270,69 EUR ter za izplačilo tega zneska zavezalo toženca.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da sodišče zahtevek za povračilo nagrade stroškov zavrne ali pa ustrezno zniža, podredno, sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Toženec izpodbija sklep v celoti, ker ni podlage za priznanje nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje oziroma je ta odmerjena v previsokem znesku. Prav tako ni podlage za priznanje nagrade za študij dokumentacije, materialni stroški so priznani v previsoki višini in posledično je previsoko odmerjen DDV. Opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje po oceni toženca ne predstavlja dodatnega dela, za katero bi bilo potrebno priznati nagrado za dopolnilno izvedensko mnenje. Prvotno opravljeno delo izvedenskega organa je strokovno, jasno obrazloženo, sodišče pa izvedenskemu organu tudi ni postavilo dodatnih vprašanj. Nagrada za opravljeno delo je že zajeta v priznani nagradi za prvotno izvedensko mnenje. Ne gre za odgovore na nova vprašanja sodišča, niti za nova vprašanja strank. Gre le za opredelitev do pripomb tožnika. Takšno stališče je uveljavljeno pri sodišču drugih pristojnosti in ni razlogov za drugačno obravnavo vrednotenja dopolnilnih mnenj v okviru socialnih sporov, saj gre za iste predpise. Če bi sodišče štelo, da gre za dopolnilno izvedensko mnenje, pa ne gre za zahtevnejše mnenje, ki se po Pravilniku vrednoti v višini 153,00 EUR, temveč zgolj za manj zahtevno dopolnitev osnovnega mnenja, ki se vrednoti v višini 102,00 EUR. Toženec nasprotuje nagradi za študij spisa v višini 51,00 EUR. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je priznana nagrada za študij dokumentacije, ki je bila v spis vložena po izdelavi prvotnega mnenja. Toženec od prvotnega mnenja ni prejel nobene dodatne dokumentacije, razen pripomb, ki ne štejejo za dodatno dokumentacijo. Izvedenec ne izpostavlja, da je pri podaji odgovora na pripombe moral preučevati dodatno dokumentacijo. Podane pripombe na izvedensko mnenje ne moremo šteti kot dodatno dokumentacijo. Sodišče se do tega v obrazložitvi sklepa ni opredelilo v zadostni meri, zato je obrazložitev pomanjkljiva ter predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Višina priznanih materialnih stroškov ni ustrezna, ker so pisne pripombe tožnika ter odgovori nanje zapisani na petih straneh. Neracionalno in neekonomično je postopanje izvedenskega organa, ki poleg novih opredelitev skopira kopijo celotnega mnenja izvedenskega organa, s katerim tako sodišče kot stranki že razpolagajo. Stroški, ki so s tem nastali niso prispevali k rešitvi vprašanja in so bili nepotrebni. Priznati bi bilo mogoče le materialne stroške, ki so podani zaradi nove obrazložitve na petih straneh, v višini 1,00 EUR (4 x 5 x 0,05 za stroške tiskanja) + 0,12 EUR (4 x 3 listi x 0,01 za papir). Izvedenec je upravičen do povrnitve stroškov, za vse kar je bilo nujno potrebno za opravo naloge, ki mu jo je naložilo sodišče. Kopiranje celotnega izvedenskega mnenja ni bilo potrebno. Glede na napačno priznano višino nagrade in stroškov je napačno odmerjena tudi višina DDV.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče sicer ne more slediti tožencu pri zatrjevanju, da dodatna pojasnila izvedenskega organa v izvedenskem mnenju z dne 16. 3. 2022 nimajo narave dopolnilnega izvedenskega mnenja, za katero bi bil izvedenski organ upravičen do nagrade skladno z drugim odstavkom 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018). Iz pripomb so razvidni ugovori strokovne narave. Pripombe niso bile podane v smislu notranjega nasprotja in nelogičnih zaključkov, ki vplivajo na pravno pomembna vprašanja socialnega spora, ki nenazadnje skladno z določili 254. člena ZPP predstavljajo podlago za pritegnitev novega izvedenca. Ker gre v osnovi za podajo izvedenskega mnenja s področja medicine, gre za strokovna vprašanja, ki jih mora sodni izvedenec včasih pojasniti podrobneje, tako da bodo razumljiva obema strankama.1 V pravilniku ni podlage, da bi lahko za dopolnilno izvedensko mnenje priznali 102,00 EUR kot zatrjuje toženec.

6. Pravilna je trditev toženca o neutemeljeno priznani nagradi za študij spisa v višini 51,00 EUR, saj ne iz izvedenskega mnenja ne iz sklepa sodišča ni razvidno, da je bila izvedenskemu organu posredovana nova dokumentacija, ki bi zahtevala študij in posledično priznanje nagrade za študij nove dokumentacije, kot je pritožbeno sodišče že večkrat izpostavilo. Kadar izvedencu zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi moral izvedenec o morebitni potrebi po dodatni dokumentaciji obvestiti sodišče. 7. Nenazadnje je utemeljen pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov. Tudi po pritožbeni oceni pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja. Iz naslova materialnih stroškov je potrebno priznati za stroške tiskanja le tiskanje nove obrazložitve (5 strani) v višini 1,00 EUR (4 x 5 x 0,05) ter 0,12 EUR za papir (4 x 3 listi x 0,01), 5,00 EUR za stroške računalnika in elektrike in 5,60 EUR za pošiljanje spisa s prilogami in upravnim spisom (paket do 2 kg s povratnico). Slednje zniža priznane stroške iz 17,88 EUR na 11,72 EUR. Zaradi nepriznanja nagrade za študij dodatne dokumentacije in nižjih materialnih stroškov, je potrebno znižati tudi priznani DDV in sicer iz 48,81 EUR na 36,23 EUR.

8. Ker je bila pritožba delno utemeljena, je bilo potrebno priznani znesek za nagrado in nadomestilo za stroške v I. točki izreka znižati iz 270,69 EUR na 200,95 EUR.

1 Tudi laični, da se lahko stranka do tako izvedenega dokaza tudi izjavi.