Jedro

Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na isti dan odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih, in sicer v petih obrokih po 74,00 EUR, šesti obrok pa v višini 71,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je tožniku naložilo, da plača še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 24 mesečnih obrokih, in sicer v 23 zaporednih obrokih po 53,00 EUR, 24. mesečni obrok pa v višini 43,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša skupaj 127,00 EUR. Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 667,00 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR) ob upoštevanju skupne višine mesečnih taksnih obveznosti iz obeh sklepov prvostopenjskega sodišča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, ne dosega. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do polne oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v znesku 73,20 EUR, v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. 1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse po tar. št. 2321 ZST-1 za pritožbo zoper sodbo (I. točka izreka sklepa). Tožniku je dovolilo plačilo sodne takse po tar. št. 2321 ZST-1 v znesku 1.262,00 EUR v 24 mesečnih zaporednih obrokih v zneskih, navedenih v izreku, v skladu s priloženimi plačilnimi nalogi (II. točka izreka sklepa).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje na isti dan (12. 1. 2017) odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih po 74,00 EUR, nato pa z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo še, da plača sodno takso v 24 mesečnih obrokih po 53,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša 127,00 EUR. Po plačilu taksne obveznosti tožniku ostane nekaj več kot 500,00 EUR. Četudi tožnik prejema pokojnino, mu ta ne omogoča plačila obroka odmerjene sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar pa je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s pogoji za oprostitev plačila sodnih taks sprejelo napačno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da je tožnik samska oseba, ter da prejema pokojnino v mesečnem znesku 667,00 EUR, drugega premoženja nima, mesečno pa razpolaga z zneskom neto minimalne plače. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika je sodišče prve stopnje zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša več kot dvakratnik minimalnega dohodka 585,12 EUR. Ker je ocenilo, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, mu je dovolilo obročno plačilo sodne takse v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami) v 24 mesečnih obrokih.

6. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na isti dan (12. 1. 2017) odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je sodišče prve stopnje odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih, in sicer v petih obrokih po 74,00 EUR, šesti obrok pa v višini 71,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je tožniku naložilo, da plača še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 24 mesečnih obrokih, in sicer v 23 zaporednih obrokih po 53,00 EUR, 24. mesečni obrok pa v višini 43,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša skupaj 127,00 EUR. Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 667,00 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR) ob upoštevanju skupne višine mesečnih taksnih obveznosti iz obeh sklepov prvostopenjskega sodišča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, ne dosega. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do polne oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da se tožnik v celoti oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

8. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je v skladu z določbami 165. in 154. člena ZPP upravičen do povračila priglašenih stroškov za pritožbo, ki znašajo 73,20 EUR (50,00 EUR - nagrada za pritožbeni postopek, tar. št. 3220 ZOdvT, 10,00 EUR - pavšal po tar. št. 6002, 13,20 EUR - 22 % DDV).