Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.

Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Izrek

Ugovor (pritožba) se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naložilo dolžniku, da mora v 8 dneh od vročitve sklepa upniku poravnati glavnico v znesku 157.753,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 304.368,00 SIT od 9.6.1998 do 10.9.1998 in od zneska 157.753,20 SIT od 11.9.1998 dalje do plačila. Dolžniku je v korist upnika naložilo tudi plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 31.997,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila. Poleg tega je sodišče dovolilo tudi predlagano izvršbo.

Zoper navedeni sklep o izvršbi je dolžnik vložil pravočasen ugovor, v katerem je predlagal, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter napoti stranki na pravdo v skladu z določilom drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljenega, zato ga je skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZIZ oziroma tretjega odstavka 58. člena istega zakona poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik v ugovru navaja, da upnik od njega neupravičeno terja plačilo aranžmaja "Romantična Italija", ki je bil organiziran od 30.4.1998 do 3.5.1998, saj je upnik kot organizator potovanja svoje storitve opravil nepopolno in nekvalitetno. Na omenjenem potovanju je bila namreč namestitev organizirana v drugem kraju, kot je bilo dogovorjeno, zato je prihajalo do zamud s prevozi. Poleg tega je bila namestitev slabše kategorije od prvotno predvidene, kar se je kazalo v slabši ponudbi, postrežbi in splošni urejenosti hotela. Upnik tudi ni poskrbel za prevoz iz tržaškega letališča v Ljubljano, zaradi česar so nastali dodatni zapleti in stroški. Vse to predstavlja grobo kršitev določb Zakona o obligacijskih razmerjih, pa tudi pravil poštenega in vestnega ravnanja, zaradi česar dolžnik upnikovo terjatev v celoti zavrača. Poleg vsega so se potovanja na dolžnikovo povabilo udeležili dolžnikovi poslovni partnerji, ki so bili nad organizacijo potovanja razočarani. Zato je dolžnik pri njih izbubil ugled, potreben za normalno poslovno sodelovanje, zato mu bo v prihodnje zaradi morebitnega izpada poslovanja nastala celo premoženjska škoda.

Ugovor (pritožba) ni utemeljen.

Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.

Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).