Jedro

Ob upoštevanju razlogov v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, to je, da je obdolženec v postopku s policisti bil sposoben stati, se pogovarjati s policisti in podpisati zapisnik, ni mogoče potrditi zaključka sodišča prve stopnje, da se mu dvom v obdolženčevo prištevnost ni pojavil, saj te razloge sodišče prve stopnje gradi na strokovnih zaključkih (...ker je obdolženec lahko stal, se pogovarjal in podpisal zapisnik, ni dvoma v njegovo prištevnost...), za katere pa nima ustreznega znanja. Zakaj sodišče prve stopnje, kljub trditvam zahteve za sodno varstvo glede dvoma v prištevnost obdolženca, podanemu predlogu za postavitev izvedenca medicinske stroke in ugotovitvam, da je obdolženec v času prekrška imel 1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka, v postopku s policisti pa opotekajočo hojo, zatikajoč govor in zadah po alkoholu, v obdolženčevo prištevnost ni podvomilo, tako v izpodbijani sodbi ni razumljivo obrazloženo.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženec odgovoren, da je dne 6. 1. 2024 ob 17.00 uri storil prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, saj je imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,54 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, mu izreklo globo v višini 1.300,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT), v globo vštelo čas pridržanja, ki je trajalo od dne 6. 1. 2024 od 18.00 ure do dne 7. 1. 2024 do 03.00 ure, in sicer tako, da ga je v globo vštelo 20,00 EUR in da mora obdolženec plačati preostali znesek globe v višini 1.280,00 EUR ter odločilo, da mora obdolženec plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 250,00 EUR, pri čemer mora globo plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje obdolženec ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnih določb ZP-1 oziroma predpisa, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe ter ustavitev postopka o prekršku oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Sodbo je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

4.Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da so podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in sicer je sodba obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

5.Po navedeni pravni podlagi je bistvena kršitev določb postopka podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov ali so ti pomanjkljivi.

6.5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z obdolžilnim predlogom obdolžencu očital storitev prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, in sicer naj bi kot udeleženec cestnega prometa imel najmanj 1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka.

7.6. Obdolženec se je v postopku branil s trditvami, da rezultat, ki izhaja iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni pravno relevanten, saj ni bila merjena koncentracija alkohola v krvi, temveč zgolj prisotnost v izdihanem zraku ter da naj sodišče pri presojanju odgovornosti postavi sodnega izvedenca medicinske stroke, ki bo podal mnenje, ali je obdolženec pod tako visoko prisotnostjo alkohola zmožen hoditi ter voziti avto.

8.7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že odločilo s sodbo PR 19/2024 z dne 19. 3. 2024, ki pa jo je Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 85/2024 z dne 20. 8. 2024 zaradi nerazumljivih razlogov o odločilnih dejstvih (glede prištevnosti in krivde) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

9.8. Sodišče prve stopnje je v ponovnem odločanju na podlagi izvedenega dokaznega postopka (med drugim) zaključilo, da so obdolžencu dokazani vsi objektivni znaki očitanega prekrška, glede subjektivnih znakov pa je v 16. točki obrazložitve zapisalo, da ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, čeprav je pred tem užival alkohol.

10.9. Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo (24. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z 8. členom ZP-1).

11.Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti (drugi odstavek 29. člena KZ-1 v zvezi z 8. členom ZP-1).

12.10. Ob tem, ko so razlogi sodišča prve stopnje glede obdolženčeve krivde za navedeni prekršek popolnoma identični razlogom v sodbi PR 19/2024 z dne 19. 3. 2024 (razveljavljeni s sklepom VSC PRp 85/2024 z dne 20. 8. 2024), tudi pritožbeno sodišče ponavlja svojo obrazložitev glede obremenjenosti izpodbijane sodbe s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Zgoraj povzeti razlogi so nerazumljivi, saj obrazložitev, da se je storilec zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, čeprav je pred tem užival alkohol, ne utemeljuje zaključka sodišča prve stopnje, da se mu dvom v storilčevo prištevnost, ki je zmožnost razumeti pomen svojega dejanja oziroma zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, ni pojavil.

13.Tudi ob upoštevanju razlogov v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, to je, da je obdolženec v postopku s policisti bil sposoben stati, se pogovarjati s policisti in podpisati zapisnik, ni mogoče potrditi zaključka sodišča prve stopnje, da se mu dvom v obdolženčevo prištevnost ni pojavil, saj te razloge sodišče prve stopnje gradi na strokovnih zaključkih (...ker je obdolženec lahko stal, se pogovarjal in podpisal zapisnik, ni dvoma v njegovo prištevnost...), za katere pa nima ustreznega znanja. Zakaj sodišče prve stopnje, kljub trditvam zahteve za sodno varstvo glede dvoma v prištevnost obdolženca, podanemu predlogu za postavitev izvedenca medicinske stroke in ugotovitvam, da je obdolženec v času prekrška imel 1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka, v postopku s policisti pa opotekajočo hojo, zatikajoč govor in zadah po alkoholu, v obdolženčevo prištevnost ni podvomilo, tako v izpodbijani sodbi ni razumljivo obrazloženo.

14.11. Ob navedenem je izkazana absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

15.12. V ponovljenem postopku, bo prvostopno sodišče moralo odpraviti navedeno kršitev in zaključek o obstoju oziroma neobstoju dvoma v obdolženčevo prištevnost obrazložiti z razumljivimi razlogi.