Jedro

Če disciplinski organi delodajalca pri odločitvi o izreku disciplinskega ukrepa niso upoštevali vseh pomembnih olajševalnih okoliščin, so zmotno uporabili materialno pravo in je njihova odložitev nezakonita. Sodišče tako odložitev lahko spremeni in ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odloži.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je spremenilo dokončni sklep disciplinske komisije tožene stranke tako, da je izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odložilo za dobo enega leta.

Posledično je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 3. 1. 2000, temveč še traja in jo je zato tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati plačo. Sodišče je presodilo, da je tožnica storila očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, da pa bi morala disciplinska komisija pri izreku disciplinskega ukrepa upoštevati vse obteževalne in olajševalne okoliščine. Po presoji sodišča nekatere olajševalne okoliščine niso bile v zadostni meri upoštevane (večletno delo, nekaznovanost, skrb za mladoletnega otroka), nekatere pa niso bile upoštevane (da ni bila slaba delavka in je delo normalno opravljala, da je morala opravljati delo še za sodelavko, ki je bila na dopustu, da si bo glede na starost težko našla drugo zaposlitev).

Zoper tako odločitev sta se pritožili obe stranki, vendar je sodišče druge stopnje obe zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbo tožene stranke je navedlo še, da je bilo tožnici očitano le eno dejanje malomarnega oziroma nevestnega ravnanja, ki ga je tožnica priznala in takoj po opozorilu opravila, kar je bilo treba. Zaradi njenega ravnanja tudi ni prišlo do zmanjšanja naročil ali do prekinitve nadaljnega sodelovanja s pogodbenim partnerjem.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so že disciplinski organi pri toženi stranki upoštevali in tehtali vse olajševalne in obteževalne okoliščine. Ob poznavanju razmer na trgu in znotraj podjetja je prevladalo stališče, da je tožnica ravnala neodgovorno in na kocko postavila ugled celotnega kolektiva. Ker ne prvo ne drugostopno sodišče nista upoštevali navedb tožene stranke pred njenimi organi, sta obe sodbi protispisni.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija je samostojno izredno pravno sredstvo pri katerem revident določa revizijskemu sodišču meje njegovega odločanja. Navedeno pomeni, da revizijsko sodišče upošteva le tiste razloge, ki so navedeni in obrazloženi v reviziji. Tožena stranka zgolj navede, da naj bi šlo za bistvene kršitve določb postopka. Ne pove pa za katere kršitve gre. V njenih navedbah je le splošna trditev, da so "odločitve protispisne", in bi jih bilo mogoče razumeti le kot smiselno uveljavljanje revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar ni naloga revizijskega sodišča, da ugiba, katero kršitev postopka ima revident v mislih in v čem je ta kršitev. Zato izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in tudi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Zato v reviziji ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev o obstoju okoliščin, ki vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa (olajševalne in obteževalne okoliščine) ali na pogojno odložitev njegove izvršitve (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Pod uporabo materialnega prava v obravnavanem primeru je treba razumeti tudi upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na to, kakšen oziroma kako strog disciplinski ukrep se naj izreče, in okoliščin, ki vplivajo na to, ali se izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odloži ali ne (90. člen ZDR). Sodišče, ki presoja zakonitost izpodbijanih disciplinskih odločitev, zato ni prekoračilo svojih pooblastil, ko je ugotavljalo, ali so podane okoliščine za pogojno odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti, če je bilo materilano pravo pravilno uporabljeno, in če ugotovi, da ni bilo, lahko izpodbijano odločitev tudi spremeni (ne samo razveljavi po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZDSS).

Za prenehanje delovnega razmerja zaradi obnašanja delavca, torej tudi zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, mora biti po določbi 4. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) dokazan resen razlog za odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.

Resnost razloga, in torej tudi pravilnost odločitve delodajalca, morajo potrjevati ne le okoliščine, ki so delavcu v škodo (obteževalne okoliščine), temveč tudi okoliščine, ki so delavcu v korist. Revizijsko sodišče se strinja, da so pri tožnici v času storitve hujše kršitve delovne obveznosti obstojale take olajševalne okoliščine, ki sta jih ugotovili nižji sodišči, ki opravičujejo odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Poleg okoliščin, ki jih je upoštevala že disciplinska komisija (večletno delo v družbi, dotedanja nekaznovanost in skrb za mladoletnega otroka), so to predvsem ocena nadrejenega delavca, da tožnica ni bila slaba delavka, ki je delo normalno opravljala, dejstvo, da je bila dodatno obremenjena zaradi opravljanja dela za odsotno sodelavko, njeno priznanje napake in takojšnja poprava, ter okoliščina, da je šlo za enkratno dejanje, ki ni imelo neposrednih škodljivih posledic (odpovedi naročila oziroma prekinitev sodelovanja s pogodbenim partnerjem). Obteževalnih okoliščin sodišči nista ugotovili, disciplinska komisija pa je smiselno upoštevala kot tako le stopnjo krivde (hudo malomarnost) in pa generalno preventivni namen tako strogega kaznovanja ravnanja tožnice.

Sodišče prve stopnje ni le drugače ocenilo v disciplinskem postopku ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin, torej spremenilo oceno teh okoliščin pri toženi stranki, kot to zmotno navaja revizija. Sodišče je ugotovilo, da disciplinski organi tožene stranke niso upoštevali vseh pomembnih olajševalnih okoliščin, kar pomeni, da niso prav uporabili materialnega prava. Ker je bila zato njihova odločitev v delu o izreku disciplinske sankcije nezakonita, je sodišče na podlagi ocene izvedenih dokazov (v sporu polne jurisdikcije) meritorno odločilo.

Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).