Jedro

Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 164751/2015 z dne 28. 12. 2015 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku ter se tožbeni zahtevek zavrne, tožnica pa mora tožencu plačati 218,86 EUR v 8 dneh, sicer pa z zamudno posledico.

2. Tožnica se proti sodbi pritožuje, navaja, da iz vseh razlogov, predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljuje stroške za sodno takso. Navaja, da ne drži, da bi kot upravnica za toženo stranko stroške plačevala V., d. o. o., pač pa je to plačevala sama, za kar je predložila vse račune in razdelilnik ter vse to tudi tabelarično prikazala. Storitve je delu stavbe zagotavljala in ne drži, da z delom stavbe ne upravlja več od 1. 9. 2014, saj podpis pogodbe z V., d. o. o., ne pomeni prenehanja pogodbe med njo in etažnimi lastniki iz l. 2007, saj ta predvideva trimesečni odpovedni rok, s čimer se sodišče ni ukvarjalo. Sklicuje se še na to, da ostaja vpisana v register kot upravnica stavbe na naslovu ... 1 in 2. 3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker gre za spor majhne vrednosti, pa se sodba ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP (1. odst. 458. čl. ZPP).

6. Pogodbeni in nepogodbeni temelj terjatve, pri katerem vztraja pritožnica, se medsebojno izključujeta, a oba je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo. Pogodbenega zato, ker pogodba za samo del celotne stavbe, ki obsega dva vhoda, naslov ... 1 in 2 (pogodba za "en vhod"), ni veljavna, saj ne izkazuje potrebne večine etažnih lastnikov glede na celoto (1. odst. 7. čl. in 1. odst. 25. čl. Stanovanjskega zakonika), čemur pritožba konkretno ne oporeka. Da tožnica ni izkazala potrebne večine, pa je dejansko vprašanje, v katerega se glede na zgoraj pojasnjeno pritožbeno sodišče se spušča. Sodišču se zato ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem časovne veljavnosti (in v okviru tega s tekom odpovednega roka) neveljavne pogodbe. Pravilno je prvostopenjsko sodišče pojasnilo tudi, da vpis v register upravnikov sam po sebi nič ne pomeni. Nepogodbeni temelj pa je sodišče prve stopnje prav tako pravilno zavrnilo, in sicer zato, ker tožnica po tej podlagi svoje terjatve ni obrazložila (ni navedla pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi sodišče lahko preizkusilo, ali in v kakšni višini je prišlo na strani toženke do neupravičene obogatitve). Tudi tega pritožnica pravzaprav ne izpodbija, pravi le, da je vse razvidno iz predloženih računov in razdelilnikov. Ker slednje ni jasno in enostavno razvidno prima facie, bi bila tožnica svojo terjatev dolžna pojasniti, pa tega ni storila. Navedba, da je to storila v tabelarnem prikazu, ni resnična, saj njene vloge česa takega preprosto ne vsebujejo. Zato tudi smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni bila storjena.

7. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP sem o tem odločila višja sodnica posameznica.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP), glede na njeno vsebino ter pravilne razloge izpodbijane sodbe pa tudi odgovor nanjo ni bil potreben (155. čl. ZPP), zato stroške zanj trpi tožena sama.