Jedro

Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi (zamudni) sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim zamudnim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec motil tožnico v posesti lesenega bivanjskega objekta z lesenim nadstropjem, ki se nahaja na parceli št. 975/0 k.o. X tako, da je v vhodna vrata bivanjskega objekta z lesenim nadstropjem vgradil novo ključavnico. Zato mu je naložilo, da v roku osem dni vzpostavi prejšnje stanje in v vhodna vrata vgradi ključavnico, ki je bila vgrajena pred motitvenim dejanjem. Tožencu je še prepovedalo, da bi v bodoče zamenjal ključavnico na vratih opisanega lesenega bivanjskega objekta ali kako drugače onemogočal tožnici nemoten vstop in bivanje v navedenem objektu ali s podobnimi motitvenimi dejanji kakorkoli posegal v posest tožnice. Zato mu je naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v znesku 450,16 EUR v roku osmih dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude paricijskega roka.

2.Zaradi bistvene kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava se zoper sklep pritožuje toženec s predlogom, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da zahtevek tožnice zavrne (vključno s spremembo sklepa o začasni odredbi), podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da na podlagi v tožbi navedenega dejanskega stanja sodišče ni imelo podlage za zaključek o utemeljenosti zahtevka. Zato bi bilo dolžno izvajati dokaze in izvesti postopek, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb. Iz navedenega razloga je tudi dejansko stanje potrebno ugotavljati za vsebinsko odločitev. Tožnica namreč v navedbah ni navedla okoliščin, ki bi opravičevale utemeljenost zahtevka, kot tudi ne okoliščin glede pravočasnosti vložene tožbe zaradi motenja posesti. Navaja, tudi, da je tožbo (in začasno odredbo) našel v nabiralniku, tako da mu ni bilo jasno, kdaj je pismonoša obe listini vložil v nabiralnik. Poleg tega v nabiralniku ni prejel obvestila o prispelih pošiljkah sodišča, zaradi česar ni imel možnosti, da bi vložil pravočasen odgovor na tožbo (kot tudi ugovor zoper začasno odredbo). Nadalje navaja, da je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče sprejelo napačno odločitev, kar nedvomno predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb. V nadaljevanju pritožbe opisuje dogovarjanje pravdnih strank za odkup predmetne nepremičnine ter da tožnica same nepremičnine ni imela v posesti, saj je dejansko živela v Avstriji. Tožencu je tudi do konca leta 2013 prinesla delno plačilo kupnine, v letu 2012 pa je sploh prenehala s plačevanjem obrokov za kupnino. Ker tožnica ni plačala kupnine in pravdni stranki nista sklenili kupoprodajne pogodbe, zato je toženec štel, da je tožnica od nakupa odstopila. Tožnica v letu 2012 sploh ni bila v predmetnem objektu in ni imela nobenih stikov s tožencem, zato je toženec štel, da se je tožnica posesti odpovedala, poleg tega pa ni hotela plačati niti stroškov komunale. Toženec je tudi ugotovil, da je tožnica v letu 2011 odvažala svoje stvari (verjetno domov v Avstrijo). Ker je tožnica dejansko odstopila od nakupa objekta ter ni plačevala niti osnovnih komunalnih dajatev ter zaradi namena tožnice, da se preseli nekam v Avstrijo, se je toženec odločil, da zavaruje svojo nepremičnino, da bi preprečil nastajanje škode, saj objekta ni nihče vzdrževal več in je propadal, zato se je odločil za zamenjavo ključavnice in svoje dejanje tudi prijavil na Policijski postaji v Ljubljani. Tam je navedel tudi razloge zamenjave ključavnice, na vhodna vrata pa namestil ustrezno obvestilo, namenjeno tožnici. Vse to pa je tožnica enostavno zamolčala, sodišče pa zaradi neizvajanja dokazov sprejelo napačno odločitev. Če bi sodišče ugotavljalo dejansko stanje, bi nedvomno prišlo do zaključka, da je zahtevek tožnice neutemeljen ter da je tožnica s tožbo prekludirana.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po prvem odstavku 318. člena v zvezi s 424. členom in drugim odstavkom 428. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izda sodišče sklep, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku (zamudni sklep), če tožena stranka v osemdnevnem roku ne odgovori na tožbo in so med drugim izpolnjeni pogoji, da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor in da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotavlja izpolnjenost navedenih pogojev za izdajo zamudnega sklepa, toženec v pritožbi pa prav ti okoliščini graja kot napačno ugotovljeni, a njegova pritožba ni utemeljena.

5.Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (tožbe – list. št. 4 spisa) izhaja, da je bilo tožencu 12. 11. 2012 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je navedeno pisanje ter rok petnajst dni, v katerem ga mora dvigniti; in ker ga ni dvignil, mu je bilo po poteku tega roka sodno pisanje (navedeno priporočeno pismo s tožbo in pozivom za odgovor) puščeno v hišnem predalčniku – potrdilo z dne 28. 11. 2012 (potrdilo, ki je javna listina). Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku. Zaključka sodišča prve stopnje o izpolnjenosti navedenih pogojev za izdajo zamudnega sklepa (ta je bil izdan 7. 12. 2012) pritožba prav v ničemer ne omaja. Neutemeljena pa je tudi pritožbena graja sklepčnosti zahtevka (tožničine posesti predmetne nepremičnine in pravočasnosti vložene tožbe), kajti tožnica je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v tožbi navedla, da je imela sporno nepremičnino v posesti do 5. 10. 2012, da je motenje ugotovila 8. 10. 2012, tožbo pa vložila 5. 11. 2012. Pritožbene trditve glede vsebine tožbe (da tožbene trditve zahtevka iz predmetne motenjske pravde ne utemeljujejo) so v nasprotju z vsebino vložene tožbe tožnice, zato z njimi toženec jasno ne more uspeti in omajati zaključka sodišča prve stopnje o izpolnjenosti tudi tega pogoja za izdajo zamudnega sklepa.

6.Ker je izpodbijani sklep tako pravilen in zakonit (povsem v skladu s pogoji, ki jih za izdajo zamudnega sklepa določajo citirane zakonske določbe ZPP), pri odločanju pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane ali po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb (iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani zamudni sklep sodišča prve stopnje.

7.Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj jih toženec ni uveljavljal.