Jedro

Čeprav ni verjetno, da bi bila dečka ob prisotnosti strokovnega delavca CSD deležna fizičnega in/ali psihičnega nasilja, je treba presoditi še, ali lahko stiki povzročili škodo na njunem duševnem zdravju in razvoju. Če bi držalo, da prisotnost strokovnega delavca CSD to prepreči, ker bo moral ukrepati oziroma v skrajnem primeru stik tudi prekiniti, praktično ne bi bilo primerov, ki bi narekovali začasno ukinitev stikov. Pojasniti je treba razloge, zakaj je v konkretnem primeru kljub strahu otrok, ki izvira iz očetovega ravnanja, in temu, da otroka zavračata osebne stike z očetom, treba te uvesti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I. točki izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru in spremenilo odločitev o osebnih stikih med otrokoma in očetom, ter v IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta starša dveh sinov: A. A. je rojen 2013, B. A. pa 2017. Že od konca leta 2022 ne živita več skupaj, otroka pa sta izmenično preživljala čas pri njima (z menjavo na teden dni, če se starša nista dogovorila drugače).

2.Upnica je vložila predlog za začasno odredbo, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 23. 12. 2025, in sicer je dečka začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi ter določilo, da se začasno osebni stiki med očetom in otrokoma ne izvajajo, vsak torek pa potekajo v obliki video klica ali preko drugega kanala za komunikacijo na daljavo, v trajanju največ ene ure preko materinega telefona ob njeni prisotnosti, drugačne stike je prepovedalo. Očetu je prepovedalo vstop v materino stanovanje, v Osnovno šolo C., ki jo obiskuje starejši, in v podružnično šolo D., ki jo obiskuje mlajši deček.

3.Po dolžnikovem ugovoru je sodišče prve stopnje temu delno ugodilo, in sklep o začasni odredbi razveljavilo glede prepovedi vstopa v hišo matere, vstopa v Osnovno šolo C. in podružnično šolo D., izrečene očetu, in v tem delu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, glede stikov pa je odločitev spremenilo tako, da sedaj stiki med dečkoma in očetom potekajo pod nadzorom v prostorih Centra za socialno delo E. (v nadaljevanju CSD) vsako sredo med 15.00 in 16.00 uro, in pa še vedno v torek preko videoklica ali drugega komunikacijskega kanala v prisotnosti matere, drugačne stike je prepovedalo. V preostalem je očetov ugovor zavrnilo.

4.Predlagateljica izpodbija odločitev o delni ugoditvi ugovoru v zvezi z odločitvijo, da stiki med dolžnikom in otrokoma potekajo pod nadzorom CSD v trajanju ene ure vsako sredo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasni, da ves čas preverja pripravljenost otrok po stikih in da imata v vsakem trenutku možnost, da bi z očetom vzpostavila stik, ga poklicala, ter da v določeni meri stike spodbuja. Spoštuje pa njuno voljo, da drugih stikov z očetom nimata, ki jo jasno izražata, tega ne vidi kot manipulacijo ali permisivno vzgojo, temveč kot posledico vsebine odnosa, kakršen je bil med otrokoma in očetom. Prepričana je, da bosta otroka, če se bosta v stiku z očetom počutila varna, to tudi izrazila. Meni, da bi potrebovala določeno konstantnost, stabilnost, in da ni primerno spreminjati odločitve, sploh ne, ker si tega otroka ne želita. Izpostavlja mnenje CSD in sodišču prve stopnje očita, da je odločilo v nasprotju z njim. Očita mu tudi napačno izhodišče, ker so bili določeni video stiki, ki so sicer neosebni, pa vendarle do določene mere lahko nadomestijo fizični stik. Predvsem pa dajejo občutek varnosti, ki jo otroka potrebujeta. Izpostavlja naravo mnenja CSD, ki se približuje mnenju izvedenca. Opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj mnenju ne sledi. Meni, da se domneva, da starš, ki izvaja nasilje, nima stika. Izpostavlja, da je treba otroka poslušati in slišati, da je vse to zapisalo tudi sodišče prve stopnje, potem pa v nasprotju s tem odločilo drugače.

5.Dolžnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje stališču sodišča prve stopnje.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Sodišče za varstvo koristi otroka izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (157. člen DZ). Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, med drugim tudi odredbo, s katero odloči o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, uredi oziroma omeji stike med staršem in otrokom ter določi preživnino (prvi odstavek 162. člena DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), to pa je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

8.Sodišče prve stopnje je prekinitev osebnih stikov utemeljilo na ugotovitvah, da sta bila dečka deležna nasilja s strani očeta (fizičnega predvsem B. A., v preteklosti tudi A. A., oba pa psihičnega)1 ter da je bil njun strah oziroma zavračanje stikov (ki ga v odgovoru na pritožbo dolžnik skuša neuspešno minimizirati oziroma prikazati drugače) posledica preteklih očetovih neustreznih ravnanj in ne materinega vpliva nanju.2 Zapisalo je, da je bila izdaja začasne odredbe o začasni prekinitvi osebnih stikov med očetom in obema dečkoma na mestu. Otroka sta se v tem obdobju umirila in stabilizirala.3 S tem je sodišče prve stopnje utrdilo zaključek, da sta bila otroka zaradi očetovega ravnanja ogrožena, in odločitev o prekinitvi osebnih stikov z očetom, ne more pa utemeljiti nadaljnje odločitve, da je treba dolžnikovemu ugovoru (delno) ugoditi in uvesti stike pod nadzorom CSD.4

9.Pravzaprav je v nasprotju s tem. Sodišče prve stopnje je namreč obravnavano začasno odredbo izdalo glede na okoliščine, ki so nastopile do njene izdaje. Trenutek, na katerega se nanaša odločitev (toliko bolj, če je bila dolžniku že zagotovljena izjava o predlogu in v tem primeru je bila), je tako čas izdaje sklepa o začasni odredbi (torej 23. 12. 2025).5 Že tedaj je sodišče prve stopnje razpolagalo tudi z mnenjem CSD z dne 4. 12. 2025, ki je potrdilo neposredno ogroženost otrok in predlagalo začasno prekinitev osebnih stikov.6 Nanj se je ob izdaji začasne odredbe tudi sklicevalo.7

10.K spremembi izdane odločitve tako sodišča prve stopnje niso vodile okoliščine, ki bi obstajale že ob izdaji začasne odredbe, pač pa okoliščine, ki so nastopile po izdanem sklepu. To je razvidno iz nadaljnje obrazložitve izpodbijanega sklepa, da sta se dečka po njegovi izdaji umirila in stabilizirala, in sklicevanje na poročilo šole z dne 17. 3. 2026, da B. A. ne kaže več kakršnihkoli čustvenih ali vedenjskih stisk, glede A. A. pa ne poročajo več o nobenih posebnostih.8 Njuno napredovanje je tako pripisati izdanemu sklepu o prekinitvi osebnih stikov z očetom. Ob tem pa sklep, ki sprejeto (in pravilno) predhodno odločitev spreminja, ne more biti na mestu. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so sedaj (ob spremembah, ki so nastopile po izdaji začasne odredbe) podani pogoji za uvedbo stikov med očetom in otrokoma, bi moralo izdati novo začasno odredbo (po uradni dolžnosti), očetov ugovor pa zavrniti. V izpodbijanem sklepu je sicer obrazložilo, da je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo (primerjaj 30. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), a hkrati v nasprotju s tem ugodilo ugovoru dolžnika in spremenilo obstoječo ureditev.

11.Upnica tudi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zanemarilo stisko otrok oziroma njun odpor do stikov. Pa tudi mnenje CSD (in njegovo vlogo). Že res, da ni verjetno, da bi bila dečka ob prisotnosti strokovnega delavca CSD deležna fizičnega in/ali psihičnega nasilja, a je treba odgovoriti še na vprašanje, ali bi lahko stiki povzročili škodo na njunem duševnem zdravju in razvoju. Nanj je sicer sodišče prve stopnje odgovorilo (negativno), a njegovi razlogi niso prepričljivi oziroma zadostni. Če bi namreč držalo, da prisotnost strokovnega delavca CSD to prepreči, ker bo moral ukrepati oziroma v skrajnem primeru stik tudi prekiniti,9 praktično ne bi bilo primerov, ki bi narekovali začasno ukinitev osebnih stikov, saj to vedno lahko stori. Sodišče prve stopnje bi moralo tako pojasniti, zakaj je v konkretnem primeru kljub strahu otrok, za katerega je pred tem pojasnilo, da izvira iz očetovega ravnanja, in temu, da otroka zavračata osebne stike z očetom, treba te uvesti. Teh razlogov pritožbeno sodišče ni našlo.

12.Prav tako ne razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje pustilo ob strani vlogo in mnenje CSD. CSD je zakoniti udeleženec v postopkih za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok (prvi del 108. člena ZNP-1), to pa so ukrepi trajnejšega značaja, nujni odvzemi otrok in tudi začasne odredbe (159. člen DZ).10 Takšno stališče podpira namenska razlaga, kot izhaja iz Poročevalca (EVA: 2018-2030-0023): V postopkih za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok je glede na vlogo CSD njuno, da ima v postopku položaj udeleženca tudi tedaj, kadar ni predlagatelj. Vloga CSD kot formalnega - zakonitega udeleženca terja vročanje vsega gradiva, vročanje sklepa, zoper katerega CSD lahko vloži pravno sredstvo, in nenazadnje pridobivanje njegovega mnenja in opredelitev do tega.11 Navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo se namreč štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (drugi del 108. člena ZNP-1), kar je kot izhodišče zapisalo tudi sodišče prve stopnje.

13.Čeprav je mnenje CSD sodišče prve stopnje pridobilo in mu ob izdaji začasne odredbe pritrdilo ter ga v sklepu o ugovoru izrecno sprejelo,12 ga je nato zanemarilo in ga ni časovno aktualiziralo niti se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do tega, zakaj meni, da ga ne gre upoštevati.13 Podaja termina za stike pod nadzorom s strani pristojnega CSD (na zahtevo sodišča) z dne 12. 3. 2026 ni strokovno utemeljeno in obrazloženo mnenje o tem, da jih je treba uvesti, zato prejšnjega mnenja ne more nadomestiti. Toliko bolj ob tem, da je CSD dan poprej, 11. 3. 2026 zapisal, da od podaje mnenja glede predloga za izdajo začasne odredbe ni bil seznanjen z nobenimi novimi dejstvi ali okoliščinami, ki bi vplivale na že podano strokovno mnenje, in ne z morebitnim ugovorom očeta zoper sklep sodišča.14

14.Vse to pritožbenemu sodišču onemogoča, da bi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je treba namesto prekinitve osebnih stikov uvesti stike pod nadzorom CSD, lahko preizkusilo. Opisanih pomanjkljivosti ni moglo samo odpraviti. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče že po naravi ne more samo odpraviti, saj bi s tem praktično v celoti na novo napisalo odločbo, stranki pa prikrajšalo za možnost pritožbe.15 Glede na čas vloženega predloga (jeseni 2025) in novega predloga za ureditev razmerij (konec leta 2025) zaradi razveljavitve tudi ne bo poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v veljavi pa ostaja poprej sprejeta odločitev, ki ščiti otroka.

15.Po povedanem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v odločitvi, ki jo je upnica izpodbijala,16 ter vrnilo zadevo v ponovno odločanje temu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preizkusiti, ali so res podani razlogi, da ugodi ugovoru in za nazaj spremeni odločitev o ukinitvi osebnih stikov med otrokom in očetom. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sklepa pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Primerjaj 27. in 23. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

2Primerjaj 25. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

3Primerjaj 33. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

4Da je sodišče v tem delu ugodilo dolžnikovemu ugovoru izhaja iz 38. točke obrazložitve, I. točke izreka in tudi iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa, v kateri točke I/2. prvotnega sklepa o začasni odredbi ni.

5Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 160/2024, IV Cp 748/2026, I Cp 2106/2023, ...

6Primerjaj mnenje CSD na red. št. 8.

7Primerjaj 12. in nadaljnje točke obrazložitve sklepa na red. št. 14.

8Primerjaj 33. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

9Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v 31. točki obrazložitve izpodbijane odločbe.

10To narekuje, da je treba tudi v postopkih izdaje začasne odredbe ob določbah ZIZ uporabiti tudi določbe ZNP-1.

11Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi mnenje centra za socialno delo (prvi odstavek 98. člena ZNP-1).

12Primerjaj 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13Kot rečeno, manjša stiska otrok, ki izvira ravno iz tega, da osebnih stikov z očetom zaradi izrečene začasne odredbe nimata, to ne more biti.

14Red. št. 24 spisa.

15Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 307, odločba Vrhovnega sodišča II Ips 27/2025.

16To je v I. točki izreka, kolikor se tiče ugoditve ugovoru in izdaje nove začasne odredbe, ki mu je priključena tudi IV. točka izreka o tem, da pravno sredstvo ne zadrži izvršitve začasne odredbe, ki sama sicer ne ustvarja učinkov.