Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 197/2010

ECLI:SI:UPRS:2012:II.U.197.2010 Upravni oddelek

kmetijsko okoljska plačila pogoji za izplačilo sredstev kontrolni pregled obtežba z živino
Upravno sodišče
11. januar 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožnik v letu 2008 izpolnjeval pogoje glede predpisane obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu in da zato izvedena kontrola v letu 2009 ne more vplivati na izpolnjevanje njegovih obveznosti v letu 2008. Podukrepe, ki so si jih upravičenci sami izbrali, je namreč treba izvajati ves čas trajanja obveznosti v skladu s predpisanimi pogoji, s katerimi so se upravičenci vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vse tožnikove zahtevke KOP, in sicer ohranjanje kolobarjenja za 16,31 enot in ozelenitev njivskih površin za 15,74 enot. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je tožnik 14. 5. 2008 vložil zbirno vlogo za leto 2008, v kateri je uveljavljal zahtevke KOP. Tožnikove zahtevke je bilo treba, v skladu s 23. členom Uredbe, zavrniti, ker je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu večja od 1,9 glav velike živine/ha (v nadaljevanju GVŽ/ha).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. Navaja, da sta bili pri tožniku opravljeni dve kontroli na kraju samem, in sicer dne 29. 7. 2008 in dne 26. 1. 2009. Na podlagi kontrole z dne 29. 7. 2008 je bilo ugotovljeno, da je bila obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 25,23 GVŽ, kar je znotraj predpisane omejitve obtežbe (največjo dovoljeno obtežbo dobimo tako, da ugotovljeno površino kmetijskega zemljišča pomnožimo z maksimalno predpisano obtežbo, ki znaša 1,9 GVŽ/ha). Ker je tožnik v zbirni vlogi za leto 2008 navedel 16,48 ha površine, to pomnoženo z 1,9 GVŽ, znese 31,31 GVŽ in to je maksimalna dovoljena obtežba z živino na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu. Na podlagi kontrole z dne 26. 1. 2009 pa je znašala obtežba z živino na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 31,47 GVŽ/ha. Tožnik je zapisnik o kontroli z dne 26. 1. 2009 podpisal brez pripomb, s tem pa podpisal ugotovitve v zapisniku kot resnične. Po osmem odstavku 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (v nadaljevanju Uredba 2008) se v primeru, ko kontrolor pri kontroli na kraju samem ugotovi GVŽ, ki je izven dovoljenih meja za posamezen KOP, za izračun obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu upošteva ugotovitev kontrolorja in se zato, skladno s citirano določbo Uredbe, tožnikovi zahtevki za podukrepe KOP, zavrnejo. Pavšalnih navedb tožnika, da se je kontrolor zmotil, pa tudi ni mogoče upoštevati, saj v ničemer ne izkazujejo kje in kako naj bi prišlo do napake pri računanju števila GVŽ. Ker je torej obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ob kontroli dne 26. 1. 2009 presegla najvišjo določeno mejo, se njegovi zahtevki za podukrepe KOP zavrnejo; iz tega pa sledi, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

Tožnik izpodbija uvodoma navedeno odločbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter v svoji odločitvi ugotovi, da se njegovemu zahtevku za izvajanje kmetijsko okoljskih podukrepov iz zbirne vloge za leto 2008 (kmetijsko okoljski podukrep ohranjanje kolobarjenja in ozelenitev njivskih površin) ugodi v celoti. Navaja, da je v zbirni vlogi za leto 2008 prijavil 19,98 GVŽ, poleg tega je prijavil tudi 16,48 ha kmetijskih površin, ki jih obdeluje. Obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu je določena v prilogi 7 Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2007 do 2013 in je zgornja meja obremenitve določena na 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Glede na navedeno se da izračunati, da njegovo kmetijsko gospodarstvo prenese največ 31,31 GVŽ in je to največjo dovoljeno obremenitev v letu 2008 tudi spoštoval. Na dan 1. 3. 2008, ko je oddal zbirno vlogo za leto 2008, je imel v hlevu 19,98 GVŽ kot je to tudi navedel v svoji vlogi. Na dan kontrole dne 29. 7. 2008 je imel na svojem kmetijskem gospodarstvu skupno 25,23 GVŽ. Ko je bila nato konec januarja 2009 ponovno opravljena kontrola, je upravni organ ugotovil število 31,47 GVŽ. Zapisnik o tem kontrolnem pregledu je tudi res podpisal brez pripomb, vendar pa se je ta kontrola izvajala že letu 2009, sporni pa so zahtevki za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov iz zbirne vloge za leto 2008. V letu 2008 pa je izpolnjeval največjo dovoljeno obremenitev 1,9 GVŽ/ha, tako da izvedena kontrola konec januarja 2009 ne more vplivati na izpolnjevanje njegovih obveznosti v letu 2008. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so navedeni že v obrazložitvi drugostopne odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Kontrola dne 26. 1. 2009 je bila opravljena za dodelitev sredstev za leto 2008. To izhaja že iz zapisnika, v katerem je navedeno, da je zapisnik o kontrolnem pregledu podukrepov KOP opravljen na podlagi Uredbe 2008 in da bodo ugotovitve kontrolorja upoštevane pri obravnavi zbirne vloge za leto 2008. Razen tega mora stranka pogoj predpisane največje dovoljene obremenitve z živino na kmetijskem gospodarstvu (1,9 GVŽ/ha) izpolnjevati celoten čas trajanja obveznosti KOP, preverja pa se na podlagi ugotovljenega obsega površin in prijavljenega števila živali v zbirni vlogi oz. ugotovljenega števila živali v posameznem subvencijskem letu.

Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih argumentih iz tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v konkretnem primeru je odločitev prvostopenjskega upravnega organa, s katero je le-ta za leto 2008 v celoti zavrnil tožnikove zahtevke za podukrepe KOP, in sicer za ohranjanje kolobarjenja in ozelenitev njivskih površin.

Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi tožene stranke za njim, pravilna in zakonita. Na podlagi spisovnih podatkov sta upravna organa pravilno ugotovila, da je (bila) največja dovoljena obtežba z živino na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 31,31 GVŽ (16,48 x 1,9 GVŽ/ha). Iz ugotovitev kontrolorja, navedenih v zapisniku z dne 26. 1. 2009, pa izhaja, da je znašala obtežba z živino na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 31,47 GVŽ (in ne do dovoljene 31,31 GVŽ). Navedeni zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem je tožnik podpisal in se tako strinjal z ugotovitvami, navedenimi v zapisniku glede prekoračene obtežbe z živalmi, kar je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ.

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožnik v letu 2008 izpolnjeval pogoje glede GVŽ na kmetijskem gospodarstvu in da zato izvedena kontrola konec januarja 2009 ne more vplivati na izpolnjevanje njegovih obveznosti v letu 2008. Kot je to pravilno navedla že tožena stranka, je treba podukrepe, (ki so si jih upravičenci sami izbrali), izvajati ves čas trajanja obveznosti, skladno s predpisanimi pogoji, s katerimi so se upravičenci vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Pravilna je tudi navedba tožene stranke, da je bil kontrolni pregled na dan 26. 1. 2009 opravljen na podlagi Uredbe 2008 in da so bile zato ugotovitve iz zapisnika z dne 26. 1. 2009 pravilno upoštevane za subvencijsko leto 2008. Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je tožnik v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da je v zadevi odločilo na podlagi druge alineje 59. člena ZUS-1 na nejavni seji senata. Ocenilo je, da sta upravna organa ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev, ki jih je v tožbi navedel tožnik, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za drugačno odločitev v zadevi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia