Jedro

Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na četrti odstavek 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavrženi vlogi nista ne tožba ne pritožba, pač pa gre za vlogi toženke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila toženke za vložitev teh vlog, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.

Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave, kar pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogi z dne 15. 11. 2021 in 17. 11. 2021, ki ju je vložil odvetnik A. A. 2. Zoper sklep se pritožuje toženka po odvetniku A. A. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje tudi v ponovnem odločanju ni izvedlo ustrezne presoje spornega predhodnega vprašanja. Sodišče bi moralo najprej odgovoriti na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke, in posledično, kdo je njen pooblaščenec za zastopanje v tem postopku. Poudarja, da B. B. nikoli ni bil toženkin zakoniti zastopnik, zato tudi ni upravičen podajati pooblastila za zastopanje. Edini zakoniti zastopnik toženke je C. C. Vprašanje zakonitosti podlage imenovanja B. B. in C. C. se presoja v več že sproženih sodnih postopkih, v katerih se presoja zakonitost sklepov skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30. uri in 7.30. uri, z dne 7. 7. 2021 ob 7.30. uri in 9. uri ter z dne 8. 7. 2021 ob 8.30. uri. Ti postopki predstavljajo matične postopke, v okviru katerih se presoja predhodno vprašanje tega postopka. Edini postopek, ki je že pravnomočno zaključen, je registrski postopek v zvezi z vpisom B. B. in izbrisom C. C., ki pa ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega bo rešeno vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika toženke. Materialnopravna presoja listin, ki predstavljajo podlago za vpis, namreč ni v pristojnosti registrskega sodišča. To se v vprašanje pravilnega štetja glasovalnih pravic ne sme spuščati. Registrski postopek ni matični postopek glede vprašanja zakonitosti imenovanja zakonitega zastopnika. Sodišče je v zvezi s tem zmotno uporabilo materialno pravo in ni ugotavljalo dejanskega stanja. S tem, ko je sodišče svojo odločitev utemeljilo na rešitvi predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki ima učinek le v konkretnem registrskem postopku, je bistveno kršilo določbe postopka, kar ima vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. Sodišče prve stopnje je bilo že s tožbo in kasneje z vlogama, ki ju je z izpodbijanim sklepom zavrglo, seznanjeno, da se izpodbija verodostojnost vpisa B. B. kot zakonitega zastopnika toženke. Posledično sodišče ni upravičeno upoštevati vpisa v sodni register in se ne more sklicevati na dobro vero, pač pa bi moralo samo razrešiti vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke, ali pa bi moralo prekiniti postopek in počakati na pravnomočnost postopka I Pg 209/2021 (v katerem se rešuje vprašanje zakonitosti sklepa o imenovanju B. B.). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do zatrjevanj, ki se nanašajo na zakonito zastopstvo toženke in ki so bila izpostavljena v zavrženi vlogi (in tudi že predhodno). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Podredno še dodaja, da je odvetnik A. A. že več let toženkin pooblaščenec, in sicer na podlagi Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012, ki je bila sklenjena za nedoločen čas in do sedaj še ni bila odpovedana.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogi toženke, ki ju je vložil odvetnik A. A., z obrazložitvijo, da omenjeni odvetnik ni izkazal pooblastila zakonitega zastopnika toženke B. B. za vložitev teh vlog. Pri tem se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavrženi vlogi nista ne tožba ne pritožba, pač pa gre za vlogi toženke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila toženke za vložitev teh vlog, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi. Ni pa utemeljeno pritožbeno sklicevanje na dne 24. 1. 2012 sklenjeno pogodbo o izvajanju pravne pomoči med toženko in odvetnikom A. A., saj mora pooblaščenec za zastopanje stranke skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP predložiti ali izkazati pooblastilo.

6. Vendar pa je v obravnavani zadevi, ne glede na določilo tretjega odstavka 98. člena ZPP, zaradi nadaljnjega pravilnega poteka postopka, potrebno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik toženke in posledično, kdo je njen pooblaščenec (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Da gre tudi sicer za eno od bistvenih vprašanj tega spora, izhaja že iz tožbe in odgovora na tožbo, kot tudi iz z izpodbijanim sklepom zavrženih vlog.

7. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da je vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru le deklaratorne narave, kar pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. V zvezi z zakonitostjo sklepov skupščin, na podlagi katerih je bil za poslovodjo imenovan B. B. oziroma C. C., je v z izpodbijanim sklepom zavrženih vlogah, kot tudi že v tožbi in odgovoru na tožbo, vrsta trditev, do katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je svoje stališče, da je B. B. zakoniti zastopnik toženke (poleg samega vpisa slednjega v sodni register), utemeljevalo (le) s sklicevanjem na obrazložitve sklepov v treh sicer pravnomočno zaključenih registrskih postopkih, v katerih je bilo kot predhodno vprašanje obravnavano, kdo je zakoniti zastopnik toženke, kar pa je, kot nadalje pravilno opozarja pritožba, napačno.

8. Odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših sporih glede istega pravnega razmerja. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP).

9. V tem postopku mora zato sodišče vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke, rešiti samo in v ta namen presoditi vse v zvezi s tem relevantne trditve in izvesti vse potrebne dokaze. Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločilo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register namreč še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima nobenih pravnih učinkov.

10. Glede na navedene postopkovne kršitve in zmotna materialnopravna izhodišča izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Nadaljnji napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz gornje obrazložitve.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.