Jedro

Za odločitev o priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je ključno, da so izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pogoj je dopolnjena pokojninska oziroma zavarovalna doba in pa starost zavarovanca. Pri tem ni odločilno, da je tožnica že bila upokojena v BiH, niti da je tuj nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja (nosilec v BiH) pristojnemu nosilcu v Sloveniji posredoval zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine.

Vsaka država po svoji zakonodaji ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica že s tem, ko je pridobila pravico do pokojnine v BiH, izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev sorazmernega dela pokojnine v Sloveniji. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že toženec, morajo biti za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnjeni pogoji, kot so določeni v 27. členu ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 10.3.2025 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 11.12.2024 in da se tožnici prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da lahko pritožbo sodišče šteje tudi kot prošnjo, da se ji sporoči točen datum, kdaj bo pridobila pravico do pokojnine. V nadaljevanju navaja, da je stara več kot 58 let, da je upokojena v BiH, da ima skupno pokojninsko dobo v trajanju več kot 15 let. Opisuje potek predsodnega postopka. Ključno je, da je upokojena v BiH in v tem primeru ni potrebno ugotavljati pogojev za upokojitev po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 10.3.2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 11.12.2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnica nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe toženca izhaja, da ima tožnica 37 let, 8 mesecev in 8 dni skupne pokojninske dobe, od tega v Sloveniji 5 let, 6 mesecev in 10 dni, v Bosni in Hercegovini pa 32 let, 1 mesec in 28 dni pokojninske dobe.

7.Za odločitev o priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je ključno, da so izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pogoj je dopolnjena pokojninska oziroma zavarovalna doba in pa starost zavarovanca. Pri tem ni odločilno, da je tožnica že bila upokojena v BiH, niti da je tuj nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja (nosilec v BiH) pristojnemu nosilcu v Sloveniji posredoval zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine.

8.Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pri odločanju potrebno izhajati iz določb Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: Sporazum).4 Navedeni Sporazum v 20. členu ureja seštevanje dopolnjenih zavarovalnih dob, na podlagi katerih se pridobi pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru skupna pokojninska doba tožnice znaša 37 let, 8 mesecev in 8 dni, kar glede na pritožbene navedbe ni sporno.

9.V 22. členu prvega odstavka, točka a) Sporazuma je določeno, da če zavarovanec izpolnjuje pogoje za dajatev ob upoštevanju 20. člena tega Sporazuma (torej s seštevanjem zavarovalnih dob), se pravica do dajatve ugotavlja tako, da nosilec vsake pogodbenice po zakonodaji, ki velja zanj, ugotovi, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 20. členu Sporazuma, po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve. To pomeni, da vsaka država po svoji zakonodaji ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica že s tem, ko je pridobila pravico do pokojnine v BiH, izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev sorazmernega dela pokojnine v Sloveniji. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že toženec, morajo biti za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnjeni pogoji, kot so določeni v 27. členu ZPIZ-2.

10.Tožnica je rojena ... 1966 in je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti ter imela tedaj 37 let, 8 mesecev in 8 dni skupne pokojninske dobe. Upoštevaje v času odločanja toženca veljavno določbo 27. člena ZPIZ-2, bi tožnica bila upravičena do sorazmernega dela pokojnine pri starosti 65 let ob izpolnitvi najmanj 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek 27. člena ZPIZ-2). Pogoja starosti tožnica ne izpolnjuje.

11.Pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine bi pridobila tudi v primeru, če bi dopolnila starost 60 let in imela 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tudi tega pogoja tožnica v času odločanja toženca ni izpolnila.

12.Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo. Ko bo tožnica izpolnila pogoje, ji je že toženec v dokončni odločbi svetoval, da naj vloži nov zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela pri pristojnem nosilcu v državi prebivanja. Za pridobitev podrobnejših informacij glede datuma upokojitve, pa se lahko tožnica obrne tudi neposredno na toženca.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

4Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP 10/2008.