Jedro

Nestrinjanje pravdne stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino 12.108,24 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska odškodnine do plačila, ter mu povrniti pravdne stroške, pod II. točko izreka pa je tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške v višini 634,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje svojo odločitev opre predvsem na ugotovitve izvedenca za raziskavo prometnih nezgod BK, pri tem pa ni z ustrezno skrbnostjo ocenjevalo drugih predloženih in izvedenih dokazov, v posledici česar je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni podlage za zaključek, da je izvedenec K. opravil svoje delo vestno in skrbno, saj ta izvedenec svojo odločitev praktično opre na fotografiji, v spisu priloga A28 in A29, iz katerih je možno ugotoviti, da ne gre za identične poškodbe na vozilu. Da v spis predložene fotografije o poškodbah ne prikazujejo iste poškodbe na istem vozilu, je možno ugotoviti tudi iz drugih fotografij v spisu. Izvedenec bi se pri svojem delu moral opredeliti o poškodbah na vseh, ne le na dveh fotografijah. Nerazumljivo je tudi, da so bile fotografije v spisu napravljene v dveh različnih dnevih, in sicer 18.3.2004 in 23.3.2004. Zato bi sodišče prve stopnje ob presoji vseh izvedenih dokazov moralo dati tožniku možnost, da uveljavlja svojo pravico po 254. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede postavitve drugega izvedenca. V ugotovitve izvedenca K. bi sodišče moralo podvomiti tudi na podlagi prepričljive izpovedbe priče JČ, katere izpovedba se ujema tudi s poškodbami na vozilu tožnika. Sodišče bi moralo ustrezno dokazno ovrednotiti tudi dejstvo dolgotrajnega reševanja tega škodnega primera pri toženi stranki, pri čemer tožena stranka ni zavarovala dokazov o poškodovanju vozila druge udeleženke prometne nesreče. Pritožba opozarja še na druge okoliščine, ki kažejo na neverodostojnost in nestrokovnost izvedenskega mnenja izvedenca K. Tožeča stranka se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je izvedenec na zaslišanju izpovedal, da je svoje izvedensko mnenje podal s stopnjo gotovosti, ker je izvedenec jasno povedal, da bi zato, da bi lahko z gotovostjo podal izvedensko mnenje, potreboval podatke o hitrosti obeh avtomobilov pred trčenjem, podatke o mestu trčenja ter položaju avtomobila po trčenju. Če je sodišče prve stopnje dvomilo v nastanek poškodb po verziji tožnikov, bi moralo postaviti drugega izvedenca, kot je to predlagal tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

V kolikor pritožba (obširno) podaja pripombe na izvedensko mnenje izvedenca K. in pri tem izvedencu očita tudi nestrokovnost, nevestnost in neskrbnost pri izdelavi izvedenskega mnenja, je to skladno določbi 1. odst. 337.člena ZPP neupoštevna pritožbena novota, saj pritožba ne izkaže (niti ne zatrjuje), da teh navedb tožeča stranka brez svoje krivde ne bi mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ne gre spregledati, da je izvedenec K po odredbi sodišča prve stopnje izdelal pisno izvedensko mnenje in ker je imela tožeča stranka na njegovo mnenje številne pripombe, je bil neposredno zaslišan tudi na glavni obravnavi, kjer je prepričljivo, izčrpno in strokovno odgovoril na vse pripombe in postavljena vprašanja. Po njegovem zaslišanju tožeča stranka ni imela več tehtnih in opredeljenih pripomb, ampak je zgolj pavšalno izrazila nestrinjanje z izvedenskim delom izvedenca K. ter vztrajala pri postavitvi novega izvedenca. Sodišče prve stopnje tako ni imelo razloga, da izvedenskemu mnenju izvedenca K ne bi poklonilo vere in je pravilno zavrnilo neargumentirani (pavšalni) dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca, kar je v razlogih izpodbijane sodbe tudi prepričljivo in pravilno utemeljilo (glej zadnji odstavek na 3. strani in 1. odstavek na 4. strani). Pri tem je še dodati, da ko je sodišče prve stopnje presojalo in ocenjevalo izvedene dokaze, je to storilo skladno določbi 8. člena ZPP in se je utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca K, ki se je v svojem mnenju izjavil in opredelil o vseh trditvah, navedbah in izpovedbah tožeče stranke in zaslišanih prič o poteku obravnavane prometne nesreče in nastanku poškodb na avtomobilu, ki ga je vozil tožnik. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati niti v pritožbi zatrjevano dejstvo o dolgotrajnem reševanju primera pri toženi stranki in nezavarovanju dokazov o poškodbah vozila druge udeleženke prometne nesreče, ker je bila odločitev sodišča odvisna od dokaznega bremena strank pri ugotavljanju posameznega pravno pomembnega dejstva, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in tudi utemeljilo z razlogi v izpodbijani sodbi. Da izvedenec K. ne bi podal svojega mnenja s stopnjo gotovosti, je protispisna pritožbena trditev. Kot je zapisano v 4. odst. na 3. strani zapisnika o glavni obravnavi dne 21.5.2009, je izvedenec K brez omejitev in zadržkov (torej z gotovostjo) izpovedal, da do obravnavane prometne nesreče in zatrjevanih poškodb na vozilu tožnika ni moglo priti na način, kot ga zatrjujeta udeleženca nesreče in očividec - sopotnik v vozilu druge udeleženke nesreče, kar je izvedenec tudi strokovno utemeljil. To dejstvo pa že opravičuje zavrnitev tožbenega zahtevka iz razloga, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Izvedenec z gotovostjo ni mogel ugotoviti le poteka nesreče in načina nastanka zatrjevanih poškodb, ker ni imel potrebnih podatkov. Vendar je to bilo za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno, že zato, ker tožeča stranka ni uspela dokazati načina nastanka vtoževane škode. Sodišče prve stopnje ni dvomilo v nastanek škode potrditvah tožeče stranke, ampak je na podlagi izvedenskega mnenja in ob pravilni in 8. členu ZPP skladni dokazni oceni s stopnjo gotovosti ugotovilo, da škoda ni nastala s škodnim dejanjem, kot ga zatrjuje tožeča stranka.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).