Jedro

Upnik lahko na podlagi sklepa nepravdnega sodišča o delitvi s prodajo stvari in razdelitvi izkupička kadarkoli predlaga prodajo stvari v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari (238. do 242. člen Zakona o izvršilnem postopku; ZIP). Zato mu tudi ni treba dokazati, da se dolžnica protivi razdružitvi s prodajo. Dejstvo, ki ga dolžnica navaja kot ugovorni razlog, da je vložila tožbo na ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju večji, kot je to določeno v sklepu nepravdnega sodišča o razdelitvi skupnega premoženja, ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo (50. člen ZIP) .

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi opr. št. In 97/00025, z dne 15.4.1998. Zoper ta sklep je po odvetnici vložila pritožbo dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo, da je opravilo poizvedbe glede vložene tožbe na ugotovitev obsega skupnega premoženja in da je bila tožba pravnomočno zavržena. Po mnenju pritožnice sklep ni postal pravnomočen, saj dolžnici ni bil pravilno vročen. Predlog za izvršbo je preuranjen, saj upnik nikoli ni pozval dolžnice, da skupaj sama prodata nepremičnino preko katere od agencij za promet z nepremičninami. To bi bilo v interesu obeh strank, saj bi se na ta način dosegla višja kupnina kot v postopku izvršbe. Ob vložitvi predloga za izvršbo bi moral upnik dokazati, da se dolžnica protivi razdružitvi s prodajo, česar pa ni dokazal in zato sklep o razdružitvi še ni izvršljiv.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika zaradi razdružitve skupnih nepremičnin dovolilo izvršbo zoper dolžnico z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo na ustni javni dražbi trosobnega stanovanja št. 13 v II.

nadstropju stanovanjskega bloka v L..., Ulica ... in garažnega boksa v isti stavbi. To izvršbo je dovolilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, to je sklepa nepravdnega sodišča o tem, da se obe nepremičnini razdružita s prodajo in razdelitvijo izkupička v skladu z višino solastninskih deležev obeh udeležencev (1/2).

Dolžnica nima prav, ko trdi, da je upnikov predlog za izvršbo preuranjen. Upnik lahko na podlagi sklepa nepravdnega sodišča o delitvi s prodajo stvari in razdelitvi izkupička kadarkoli predlaga prodajo stvari v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari (238. do 242. člen Zakona o izvršilnem postopku; ZIP).

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da dolžnica ne uveljavlja nobenega primeroma naštetega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP, kot tudi ne kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dejstvo, ki ga dolžnica navaja kot ugovorni razlog, da je vložila tožbo na ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju (trisobno stanovanje in garažni boks) 9/10, upnikov pa 1/10, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Iz tega razloga tudi ni pomembno, ali je bila ta tožba pravnomočno zavržena.

Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, bo morala sama kriti svoje pritožbene stroške.